Čńňđŕćóâŕśĺ íŕ Ľŕâíîňî ěčńëĺśĺ
Ěčđ č ńňŕáčëíîńň - ďđčîđčňĺňč, îďöčč č ďĺđńďĺęňčâč
-ńęđŕňĺíŕ âĺđçčĽŕ-
Istra`uvaweto na javnoto mislewe “Mir i stabilnost - prioriteti, opcii i perspektivi” e sprovedeno vo ramkite na proektot “Gra|anska platforma za mir i stabilnost”, kofinansiran od Fondacijata Institut otvoreno op{testvo - Makedonija i Britanskata vlada preku Ministerstvoto za nadvore{ni raboti od Fondot za spre~uvawe konflikti.
Istra`uvaweto e sprovedeno vo periodot od 5.10.2003 do 25.10.2003. Bea napraveni 1.097 intervjua, “lice v lice”, na primerok {to ja pretstavuva vozrasnata populacija na Makedonija, vo smisla na vozrast, pol, socijalna klasa, politi~ka i etni~ka pripadnost i geografska oblast.
Istra`uvaweto go sprovede Dru{tvoto za istra`uva~ki raboti, konsalting i uslugi BSC ESTEK, a vo sostavot na timot vlegoa:
· Stevan Tomovski, dipl. in`., SMS (Certified Management Consultant), organizator i analiti~ar - rakovoditel na timot
· D-r Mileva \urovska, prof. na Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij”,
· D-r. Sne`ana Nikodimovska, docent na Fakultetot za bezbednost,
· Qubinka Popovska, dipl. matemati~ar, ekspert za statisti~ka obrabotka na podatoci
· Nata{a Loparska, grafi~ki dizajner i kompjuterska obrabotka
· Gor|i Kova~ev, dipl. in`., konsultant
Istra`uvaweto ima{e za cel da se identifikuva misleweto na gra|anite po slednite pra{awa:
- koi se najaktuelnite op{testveni problemi vo Republika Makedonija
- koi se na~inite za nivno nadminuvawe
- koja e prespektivata na Republika Makedonija ako problemite ne se nadminat
Rezultatite od istra`uvaweto se sporedeni so rezultatite od istra`uvaweto “Mir, stabilnost i izbori” sprovedeno vo 2002 godina od Institutot za sociolo{ki i politi~ko pravni - istra`uvawa.
BLOK 1: NAJAKTUELNI OP[TESTVENI PROBLEMI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
Prvo nivo na zna~ajnost: SOCIOEKONOMSKI PROBLEMI
Op{testveni problemi na koi gra|anite im dale najgolemo zna~ewe spored nivnata aktuelnost i urgentnost za re{avawe.
Tabela br.1
| Definirawe na op{testveniot problem |
4 Umereno zna~aen |
5 Mnogu zna~aen |
|
| 1 |
Visoka stapka na nevrabotenost |
9% |
86% |
| 2 |
Korumpiranost na nositelite na javni funkcii |
13% |
79% |
| 3 |
Porast na organiziraniot kriminal |
13% |
79% |
| 4 |
Socijalna nesigurnost na gra|anite |
16% |
77% |
| 5 |
Nepo~ituvawe na zakonite |
15% |
76% |
| 6 |
Slaba za{tita na pravata na vrabotenite i nevrabotenite |
17% |
75% |
Intervjuiranite gra|ani kako prv problem na rang - listata od problemi ja postavija nevrabotenosta, a potoa sleduva grupa od problemi koi se tesno povrzani so zloupotreba na nadle`nostite i zloupotreba na mo}ta (polo`bata) kako {to e toa slu~aj so korupcijata i organiziraniot kriminal. Potoa sleduvaat problemi povrzani so kr{eweto na zakonite i nemo`nosta da se vospostavi pravna regulativa vo domenot na za{titata na pravata na vrabotenite i nevrabotenite.
Op{tiot zaklu~ok od ovoj blok e deka oblasta vo koja se akumulirani najzna~ajnite problemi e socioekonomskata, zad koja sleduva problemot na nedovolnata pravna za{tita na poedincite.
Vtoro nivo na zna~ajnost: BEZBEDNOSTA E SE U[TE PROBLEMATI^NA
Tabela br.2
| 1 voop{to ne zna~. |
2 umereno ne zna~. |
3 neopre-delen |
4 umereno zna~aen |
5 mnogu zna~aen |
||
| 1 |
Golema koli~ina na nelegalno oru`je kaj naselenieto |
2% |
3% |
6% |
15% |
74% |
| 2 |
Nedovolna bezbednosna kontrola na dr`avnite sili vrz celata teritorija na dr`avata |
3% |
2% |
6% |
17% |
71% |
| 3 |
Akcii na albanskite vooru`eni bandi |
9% |
3% |
8% |
9% |
70% |
| 4 |
Neracionalno tro{ewe na buxetot |
3% |
2% |
9% |
17% |
69% |
| 5 |
Neizvesna sudbina na is~eznatite i kidnapiranite lica |
2% |
2% |
9% |
18% |
69% |
Na vtor plan spored zna~ajnosta se postavija bezbednosnite problemi. Od 7 problemi vo ovaa grupa 5 se povrzani so konfliktot od 2001 godina. Ona {to posebno gi zagri`uva gra|anite e golemata koli~ina oru`je {to gra|anite go poseduvaat nelegalno. Toa ne mo`e da bide pri~ina za konfliktni situacii, no sepak mo`e da bide zna~ajna pre~ka vo vospostavuvaweto na mirot vo postkonfliktniot period.
Problemite definirani kako: nedovolna bezbednosna kontrola na celata teritorija vo dr`avata i akciite na albanski vooru`eni bandi, se povrzani me|u sebe i ne e slu~ajno {to intervjuiranite gra|ani im dale re~isi ednakvo zna~ewe.
Vo ovaa grupa problemi vlegoa i dva problema povrzani so neracionalnoto tro{ewe na buxetot i nepotizmot (protekciite) pri vrabotuvaweto. Toa se dva poumereni indikatori na grupata socioekonomski problemi koi povtorno potsetuvaat na prvi~noto zna~ewe na nevrabotenosta i nesigurniot socijalen status na gra|anite.
Spored sonda`ata na javnoto mislewe “Mir, stabilnost i izbori”, pri~inite za sudirot spored prioritetite, gledani od strana na Makedoncite i na Albancite bea:
Tabela br. 2a (2002 god.)
| Procent “mnogu va`no” |
Maked. |
Alb. |
||
| 1. |
Aktivisti na albanski paravoeni grupi s# u{te dejstvuvaat vo Makedonija (ANA) |
85 |
Diskriminacija na malcinski etni~ki grupi pri vrabotuvawe, obrazovanie i jazi~ni prava |
80 |
| 2. |
Necelosno razoru`uvawe na ONA od strana na NATO |
78 |
Aktivnosti na makedonskata partiska policija i paravoenite grupi vo Makedonija (Lavovi, Poskoci) |
67 |
| 3. |
Mnogu nezakonsko oru`je {to se ~uva vo regionot |
74 |
Mito i korupcija na politi~ki partii {to gi potkopuvaat temelite na demokratijata na dr`avata |
66 |
| 4. |
Seriozen organiziran kriminal vklu~uvaj}i biznismeni, paravojska i politi~ari |
70 |
Mali ekonomski mo`nosti vo site sektori na op{testvoto |
61 |
| 5. |
Mito i korupcija na politi~ki partii {to gi potkopuvaat temelite na demokratijata na dr`avata |
65 |
Neuspeh na makedonskoto stopanstvo |
58 |
Treto nivo na zna~ajnost: NEDOVOLNO FUNKCIONALNI INSTITUCII I VISOK STEPEN NA POLITIZACIJA VO NIVNOTO RABOTEWE
Tabela br.3
| 1 voop{to ne zna~aen |
2 umereno ne zna~aen |
3 neopre-delen |
4 umereno zna~aen |
5 mnogu zna~aen |
||
| 1 |
Nepostoewe na nezavisno sudstvo |
2% |
3% |
12% |
20% |
62% |
| 2 |
Nedovolna kontrola na granicata so Kosovo |
9% |
3% |
8% |
19% |
60% |
| 3 |
Nesoodvetni kadrovski re{enija |
2% |
3% |
10% |
25% |
59% |
| 4 |
Nevklu~uvawe na gra|anite vo procesot na donesuvawe odluki |
5% |
4% |
18% |
23% |
58% |
| 5 |
Nere{avawe na problemite so zagubarite |
2% |
4% |
14% |
23% |
57% |
Me|u problemite so sredno zna~ewe na prvo mesto pak e problemot povrzan so pravniot poredok, t.e. nepostoeweto na nezavisno sudstvo.
Vo ramkite na ovoj spektar na problemi koi go okupiraat vnimanieto, no ne so golem stepen na zna~ajnost, se problemite povrzani so vnatre{nata organizacija na dr`avata. Tuka bi do{le problemite kako {to se politizacijata i partizacijata na dr`avnata uprava i nesoodvetnite kadrovski re{enija.
Gra|anite ne se taka indiferentni nitu kon problemot na zagubarite i kon problemite na lokalnata samouprava kade {to figurira problemot na dominacija na centralnata vlast, t.e. neu~estvoto na gra|anite vo procesot na donesuvawe odluki {to niv gi zasegaat.
^etvrto nivo na zna~ajnost na op{testvenite problemi: NERAZVIEN PRAVEN AMBIENT ZA EKONOMSKO DEJSTVUVAWE
Tabela br.4
| 1 voop{to ne zna~aen |
2 umereno ne zna~aen |
3 neopre-delen |
4 umereno zna~aen |
5 mnogu zna~aen |
||
| 1 |
Neizgradenost na zakonskata regulativa |
2% |
3% |
14% |
26% |
55% |
| 2 |
Nesankcionirawe na sivata ekonomija |
3% |
3% |
12% |
26 |
55% |
| 3 |
Neobezbeduvawe na uslovi za stranski investicii |
2% |
3% |
15% |
28% |
51% |
| 4 |
Nepottiknuvawe na razvojot na malite i srednite pretprijatija |
2% |
3% |
14% |
31% |
50% |
| 5 |
Nedovolno razviena demokratska svest i politi~ka kultura kaj naselenieto |
5% |
6% |
!7% |
24% |
49% |
Ekonomskiot ambient e nepovolen i pogolem broj gra|ani mu dale povisoka ocenka spored alarmantnosta, a op{testveniot ambient strada od neizgradenost na zakonite i primena na nesoodvetni sankcii. Slikata se nadopolnuva so problemot na uslovi za stranski investicii, kako otsustvoto na stimuli za razvoj na malite i srednite pretprijatija.
Nedostigot na razviena demokratska svest i politi~ka kultura e isto taka
Tabela br.5
| 1 voop{to ne zna~aen |
2 umereno ne zna~aen |
3 neopre-delen |
4 umereno zna~aen |
5 mnogu zna~aen |
||
| 1 |
Neizvesna teritorijalna podelba |
5% |
5% |
19% |
28% |
44% |
| 2 |
Nedefiniran status na protektoratot Kosovo |
14% |
5% |
18% |
19% |
44% |
| 3 |
Bavno odvivawe na reformite vo lokalnata samouprava |
5% |
6% |
18% |
28% |
43% |
| 4 |
Verska netrpelivost |
9% |
7% |
18% |
23% |
42% |
| 5 |
Zavisnost na lokalnata od centralnata vlast |
5% |
4% |
18% |
32% |
40% |
| 6 |
Voveduvawe kvoti na etni~kite malcinstva pri vrabotuvaweto |
19% |
9% |
20% |
17% |
35% |
| 7 |
Bavno sproveduvawe na Ramkovniot dogovor |
20% |
9% |
19% |
20% |
31% |
Ovoj procent na odgovori od 31% do 45% ne e statisti~ki bezna~aen. Kako posebna grupa vo ramkite na ovaa grupa se problemite {to se odnesuvaat na decentralizacija na vlasta i lokalnata samouprava.
Interesen e podatokot deka Ramkovniot dogovor ne go predizvikal interesot na gra|anite: toj se plasiral na poslednoto mesto od listata na problemi podredeni po zna~ajnost. Vistinskata refleksija po ova pra{awe }e se po~uvstvuva koga }e gi razgleduvame podatocite spored etni~kata pripadnost na intervjuiranite lica. Isto
taka, levata strana na tabelata ni poka`uva deka toj problem e ocenet od strana na 20% od ispitanicite kako problem koj{to voop{to ne e zna~aen.
Voveduvaweto kvoti za promocija na pripadnicite na etni~kite malcinstva, isto taka, se najde na krajot na listata na zna~ajni problemi, so 19% na odgovori deka toj problem voop{to ne e zna~aen.
Problemot na verskata netrpelivost postoi, no nezna~itelno vlijae na op{testveniot ambient, bidej}i se najde na kraj na listata na problemi, kako i problemot na koaliciite.
BLOK 2: NA KOJ NA^IN OP[TESTVENITE PROBLEMI MO@AT DA
Vo vtoriot blok od anketniot pra{alnik be{e ponudena edna predlog lista od mo`ni re{enija (merki) za nadminuvawe na poso~enite problemi za koi ispitanicite ve}e go iska`aa svojot stav.
Prva grupa na re{enija za op{testvenite problemi: PODOBRUVAWE NA EKONOMSKITE USLOVI VO ZEMJATA
Najzna~ajni re{enija, t.e. merki za koi se opredelile nad 75% od
ispitanicite.
Tabela br. 6
| 1 voop{to ne se soglasuvam |
2 umereno ne se soglasuvam |
3 neopre-delen |
4 umereno se soglasuvam |
5 mnogu se soglasuvam |
||
| 1 |
Stimulirawe na vrabotuvaweto |
1% |
1% |
3% |
11% |
85 % |
| 2 |
Strogo sankcioni-rawe na korumpi-ranite nositeli na javni funkcii |
1% |
1% |
3% |
11% |
83% |
| 3 |
Zajaknuvawe na merkite na borba protiv korupcijata |
2% |
1% |
3% |
13% |
81% |
| 4 |
Strategija za ekonomski razvoj |
2% |
2% |
5% |
12% |
78% |
Kako najzna~ajno re{enie, isto kako {to toa be{e najzna~aen problem, se istaknuva vrabotenosta t.e. sozdavawe na op{testveno-ekonomski uslovi za pogolema vrabotenost. Isto taka, op{testvenata situacija za najgolem broj ispitanici e ote`nata od korupcijata. Kako posebna merka za koja ispitanicite se opredelile pretstavuva strogoto sankcionirawe (kaznuvaweto) na funkcionerite {to }e ja zloupotrebat svojata polo`ba za izvlekuvawe li~na korist.
Ne pomalku zna~ajna merka pretstavuva i donesuvaweto strategija za ekonomski razvoj. Mo`e da se zaklu~i deka vo op{testvoto otsustvuva organiziran napor za preureduvawe na ekonomijata.
Vtora grupa na re{enija za op{testvenite problemi: MERKI ZA POGOLEMA BEZBEDNOST VO REGIONITE VO KOI IMA[
Tabela br.7
| 1 voop{to ne se soglasuvam |
2 umereno ne se soglasuvam |
3 neopre-delen |
4 umereno se soglasuvam |
5 mnogu se soglasuvam |
||
| 1 |
Zgolemuvawe na aktivnostite na nadle`nite organi vo za{tita na socijalnite prava na gra|anite |
1% |
1% |
7% |
17% |
74% |
| 2 |
Zajaknuvawe na akcijata za odzemawe na nelegalnoto oru`je |
2% |
3% |
8% |
14% |
73% |
| 3 |
Vra}awe na raselenite lica vo nivnite domovi |
2% |
3% |
7% |
16% |
73% |
| 4 |
Zajaknata kontrola vo porane{nite krizni regioni |
5% |
2% |
8% |
13% |
73% |
| 5 |
Razvoj na zemjodelstvoto |
1% |
2% |
8% |
16% |
72% |
Iako vo ramkite na ovaa grupa merki prva na listata stoi merkata {to treba da ja prezemat nadle`nite organi za za{tita na socijalnite prava na gra|anite, sepak, vnimanieto e naso~eno kon merkite {to se odnesuvaat na podobruvawe na bezbednosnata situacija. Me|u niv prednost ima razre{uvaweto na problemot so poseduvaweto nelegalno oru`je. Vedna{ po nego, sleduva razre{uvaweto na problemot so kontrolata na dr`avata vo porane{nite konfliktni podra~ja.
Kaj gra|anite postoi dovolno razviena svest za toa deka zna~ajna merka pretstavuva sozdavaweto uslovi za investicii, osobeno stranski. Rangiraweto na ovaa merka kako 11-ta po red, sepak, ni govori deka pred da mo`e taa da bide realizirana potrebno e da se re{at problemite so korupcijata, pravnata dr`ava i bezbednosta.
Za sporedba, prioritetite za mir i stabilnost gledani od makedonska i od albanska strana spored minatogodi{noto istra`uvawe bea slednite:
Tabela 7a (2002 god.)
| Procent “su{tinski” |
Makedonci |
Albanci |
||
| 1. |
Efektivni merki protiv paravojskata i organiziraniot kriminal |
83 |
Dr`avno finansiran univerzitet na albanski jazik |
85 |
| 2. |
Zajaknuvawe na vladeeweto na pravoto |
75 |
Celosno sproveduvawe na RD |
84 |
| 3. |
Vistinski nezavisno sudstvo |
75 |
Silni merki za spre~uvawe etni~ka diskriminacija |
82 |
| 4. |
Slobodni i fer izbori |
72 |
Slobodni i fer izbori |
80 |
| 5. |
Gradewe na ku}ite na raselenite lica i garantirawe nivna bezbednost |
72 |
Razvoj na lokalnata samouprava |
78 |
Treta grupa na re{enija za op{testvenite problemi: MERKI ZA PODOBRUVAWE NA RABOTATA NA INSTITUCIITE (DEPOLITIZACIJA I DEPARTIZACIJA) I SOZDAVAWE NA POPOVOLEN PRAVEN KONTEKST ZA DEJSTVUVAWE
Tabela br.8
| 1 voop{to ne se soglasuvam |
2 umereno ne se soglasuvam |
3 neopre-delen |
4 umereno se soglasuvam |
5 mnogu se soglasuvam |
||
| 1 |
Onevozmo`uvawe na politi~ki vlijanija vo sudstvoto |
2% |
2% |
11% |
20% |
65 % |
| 2 |
Sozdavawe uslovi za |
1% |
1% |
8% |
26% |
64% |
| 3 |
Onevozmo`uvawe na partiski vlijanija vo dr`avnata uprava |
4% |
3% |
11% |
21% |
62% |
| 4 |
Obezbeduvawe mehanizmi za vklu~uvawe na gra|anite vo procesot na donesuvawe odluki |
4% |
3% |
9% |
23% |
61% |
| 5 |
Obezbeduvawe podednakov razvoj na lokalnata samouprava na celata teritorija |
4% |
3% |
10% |
22% |
61% |
Kako mo`ni re{enija ili merki na koi ispitanicite im dale tretostepeno zna~ewe se merkite povrzani so preureduvaweto na vnatre{noto rabotewe na organite na dr`avata, osobeno, sudstvoto. Se o~ekuva dejstvuvawe vo pravec na namaluvawe na politizacijata na sudstvoto, no i kon namaluvawe na vlijanieto na partijata na vlast vrz dr`avnata uprava, sozdavawe povolen ambient za dejstvuvawe na malite i srednite biznisi (povolna zakonska regulativa, povolno kreditirawe i pristap do informacii), da se obezbedi pogolema kontrola na granicata so Kosovo, da se obezbedi sistematski pristap vo gradeweto na zakonite (nivna kompatibilnost) i da ovozmo`i finansiska nezavisnost na sudstvoto.
Priemot na R. Makedonija vo EU i NATO ne se na{ol vo grupata merki so pogolemo zna~ewe, zatoa {to kaj gra|anite postoi svest deka pred s# treba da bidat re{eni mnogu drugi problemi koi se zna~ajni za nadminuvawe na krizata vo koja se nao|a zemjava.
^etvrta grupa na re{enija za op{testvenite problemi:
R. MAKEDONIJA MO@E I SAMA
Tabela br. 9
| 1 voop{to ne se soglasuvam |
2 umereno ne se soglasuvam |
3 neopre-delen |
4 umereno se soglasuvam |
5 mnogu se soglasuvam |
||
| 1 |
5% |
4% |
19% |
26% |
48% |
|
| 2 |
Zajaknuvawe na aktivnostite za edukacija na naselenieto za demokratski procesi |
12% |
4% |
18% |
29% |
45% |
| 3 |
Vklu~uvawe na gra|anite vo raspravata za teritorijalna podelba |
8% |
5% |
17% |
26% |
44% |
| 4 |
Vklu~uvawe na naselenieto vo kampawata za odzemawe na nelegalnoto oru`je |
9% |
8% |
17% |
21% |
44% |
| 5 |
Strategiski plan za zajaknuvawe na doverbata me|u etni~kite grupi |
6% |
7% |
21% |
25% |
41% |
Ambientot go ~inat merkite koi uka`uvaat na toa deka za re{avawe na problemite vo R. Makedonija ne e potrebna me|unarodna asistencija, nitu vo pogled na bezbednosta nitu vo pogled na raboteweto na instituciite. Posebno toa se odnesuva na stranskite voeni i policiski sili koi ne samo {to ne se gledaat kako zna~ajna merka za razre{uvawe na problemite od ovoj vid, tuku iznenaduva i visokiot procent na odgovorite so ocenkata deka toa voop{to e nezna~ajna merka (26%).
[to se odnesuva do me|unarodniot monitoring vrz rabotata na instituciite, gra|anite se izjasnile deka ovaa merka e me|u poslednite na rangot na merki po zna~ajnost.
BLOK 3: KOJA E PERSPEKTIVATA NA R. MAKEDONIJA AKO PROBLEMITE NE SE NADMINAT
Kakva }e bide idninata dokolku navistina ne dojde do re{avawe na ve}e indiciranite problemi.
Tabela br.10
| 1 voop{to ne zna~aen |
2 umereno ne zna~aen |
3 neopre-delen |
4 umereno zna~aen |
5 mnogu zna~aen |
||
| 1 |
Zgolemeno iseluvawe na mladite od R. Makedonija |
2% |
2% |
6% |
10% |
80% |
| 2 |
Zgolemuvawe na jazot me|u bogatite i siroma{nite |
3% |
1% |
7% |
11% |
79% |
| 3 |
Zgolemuvawe na nesigurnosta na gra|anite |
2% |
2% |
6% |
11% |
79% |
| 4 |
Zgolemuvawe na kriminalot |
3% |
2% |
9% |
17% |
70% |
| 5 |
Socijalen bunt |
3% |
4% |
10% |
13% |
70% |
Zgolemenoto iseluvawe posebno gi zagri`uva gra|anite, osobeno iseluvaweto na mladite lu|e.
Slednite tri indikatori koi dobile rang na visoko zna~ewe se povrzani so socioekonomskata situacija, {to vpro~em e vo soglasnost so prethodnite rezultati koi{to poka`aa deka socioekonomskite problemi vo momentov se najzna~ajni. Istra`uvawata ni poka`uvaat deka, vo momentov, jazot me|u bogatite i siroma{nite e mnogu golem. Na dnoto se nao|a edna golema osiroma{ena masa na lu|e, a ne postojat sredni grupi (sloevi).
Percepcijata za idninata vo pogled na socioekonomskata situacija e ekstremno pesimisti~ka. Taka, spored odgovorite na ispitanite, golemoto raslojuvawe i razlikite vo pogled na bogatstvata }e dovedat do zgolemuvawe na nesigurnosta na gra|anite, kako i do zgolemen kriminal. Bedata, nesigurnosta i kriminalot }e go zajaknat ~uvstvoto na agresija vo op{testvoto, {to mo`e da dovede do socijalen bunt.
I pokraj postojnite problemi gra|anite smetaat deka izgledite dr`avata da se raspadne se
BLOK 4: NAJZNA^AJNI OP[TESTVENI PROBLEMI SPORED ETNI^KATA PRIPADNOST NA ISPITANICITE
Interesni se razlikite vo odgovorite me|u pripadnicite na makedonskiot etnikum i pripadnicite na albanskiot etnikum. Stavovite na drugite etni~ki zaednici (Turcite, Romite, Vlasite, Srbite i drugite) vo mnogu visok stepen korespondiraat so stavovite na Makedoncite.
Rangirawe na problemite po aktuelnost gledani od makedonska i od albanska strana:
Tabela 11
| Rang na problemite podredeni spored zna~ajnosta za etni~kite Makedonci |
% |
Rang na problemite podredeni spored zna~ajnosta za etni~kite Albanci |
% |
|||
| 11 |
Visoka stapka na nevrabotenost |
91% |
Bavno sproveduvawe na Ramkovniot dogovor |
73% |
||
| 22 |
Porast na organiziraniot kriminal |
85% |
Visoka stapka na nevrabotenost |
69% |
||
| 33 |
Akcii na albanskite vooru`eni bandi |
82% |
Korumpiranost na nositelite na javnite funkcii |
67% |
||
| 44 |
Korumpiranost na nositelite na javnite funkcii |
81% |
Slaba za{tita na pravata na vrabotenite i nevrabotenite |
67% |
||
| 55 |
Nepo~ituvawe na zakonite |
80% |
Socijalna nesigurnost na gra|anite |
66%[1] |
||
Za Makedoncite najzna~aen problem pretstavuva nevrabotenosta, a za Albancite toa e bavnoto sproveduvawe na Ramkovniot dogovor. O~igledno deka vo odnos na zna~eweto {to Albancite i Makedoncite mu go dale na ovoj problem postoi krajno golema diskrepanca. Za Makedoncite problemot so implementacijata na Ramkovniot dogovor e posleden na rang - listata na problemi, a za Albancite toj e prv na rang - listata. Implementacijata na RD za Albancite zna~i ostvaruvawe na nivnite prava i postignuvawe na ednakvost vo razli~ni sferi na op{testveniot `ivot, a za Makedoncite zna~i eden vid uzurpacija i ograni~uvawe na nivnite prava i slobodi.
Vedna{ po prvi~noto zna~ewe, se zabele`uva tendencija na pribli`uvawe na stavovite koi korespondiraat so op{tata distribucija, t.e. potenciranoto zna~ewe na problemite od socioekonomskiot kontekst. Tie se zaedni~ki za dvata etnikuma.
Kako problemi na koi Makedoncite im dale mnogu visoko zna~ewe se problemite od oblasta na bezbednosta povrzani so porastot na organiziraniot kriminal i akciite na albanskite vooru`eni bandi. Makedoncite se mnogu pozagri`eni za bezbednosnata situacija otkolku {to se Albancite.
Vo mnogu zna~ajnite problemi kaj Albancite se vbrojuvaat problemi od socioekonomskata sfera (visokata stapka na nevrabotenost, korupcijata, slabata za{tita na pravata na vrabotenite i nevrabotenite i socijalnata nesigurnost na gra|anite). Vo pogled na zna~ajnosta na ovie problemi me|u Makedoncite i Albancite ne se zabele`uva golema razlika, {to indicira deka stanuva zbor za problemi na koi dvata etnikuma im davaat prioritet.
Vo ovaa grupa na mnogu zna~ajni problemi zabele`uvame ras~ekor me|u dvata etnikuma vo pogled na dva problema. Ako za Makedoncite od golemo zna~ewe e golemata koli~ina nelegalno oru`je i nedovolnata kontrola na dr`avnite sili za bezbednost vrz celata teritorija na RM, za Albancite kako problemi od ovoj rang se nedefiniraniot status na Kosovo i bavnoto odvivawe na reformite na lokalnata samouprava.
Kaj Albancite na krajot na listata (rangot) se nao|aat problemi povrzani so aktivnostite na albanskite vooru`eni bandi, {to e na visoko treto mesto kaj Makedoncite.
Za Makedoncite problem so nisko zna~ewe e problemot na voveduvawe kvoti pri vrabotuvaweto na etni~kite malcinstva. Imaj}i ja predvid visokata stapka na nevrabotenost, intervencijata vo domenot na vrabotuvaweto so politi~ki odluki predizvikuva ~uvstvo na obespravenost kaj mnozinskoto naselenie.
Problemot na nedovolanata kontrola na granicata so Kosovo za Albancite e problem {to se plasira na pretposlednoto mesto (niska zna~ajnost).
BLOK 5: NA KOI NA^INI OP[TESTVENITE PROBLEMI MO@AT DA
Tabela 12. Prioritetite za nadminuvawe na problemite gledani od
makedonska i od albanska strana.
| Procent “mnogu se soglasuva” |
Etni~ki Makedonci |
Etni~ki Albanci |
||
| 11 |
Stimulirawe na vrabotuvaweto |
89% |
Itno re{avawe na statusot na Kosovo |
83% |
| 22 |
Strogo sankcionirawe na korumpiranite nositeli na javni funkcii |
86% |
Celosno sporveduvawe na Ramkovniot dogovor |
77% |
| 33 |
Zajaknuvawe na merkite za borba protiv korupcijata |
84% |
Zajaknuvawe na merkite za borba protiv korupcijata |
71% |
| 44 |
Strategija za ekonomski razvoj |
82% |
Strogo sankcionirawe na korumpiranite nositeli na javni funkcii |
70% |
| 55 |
Zajaknata kontrola vo porane{nite krizni regioni |
82% |
Stimulirawe na vrabotuvaweto |
69% |
Kaj dvete etni~ki zaednici postoi sovpa|awe na merkite po prioritet, {to Vladata treba da gi prezeme za da se spravi so aktuelnite problemi. Toa se: vrabotuvaweto, korupcijata, odnosno merkite za borba protiv istata i merkite za ekonomski razvoj. Iako ispitanicite od dvata etnikuma ovie merki gi rangirale na prvite {est mesta na listata na prioriteti, sepak na ovaa grupa najzna~ajni merki tie ne im davaat ista va`nost.
Za Makedoncite povtorno na prvo mesto e vrabotuvaweto, odnosno potrebata od stimulirawe na vrabotuvaweto {to od strana na Albancite e rangirano na petto mesto. O~igledno problemot na nevrabotenosta i potrebata od prezemawe merki za re{avawe na ovoj akuten problem gi pogoduva pove}e Makedoncite otkolku Albancite.
I Makedoncite i Albancite potrebata od zajaknuvawe na merkite {to se prezemaat vo borbata protiv korupcijata ja rangiraat na treto mesto. O~igledno e deka problemot so korupcijata ne znae za etni~ki razliki i podednakvo gi pogoduva i Makedoncite i Albancite.
U{te edna merka od ekonomsko-socijalnata oblast e mnogu zna~ajna za dvata etnikuma, a toa e potrebata od donesuvawe strategija za ekonomski razvoj.
Vo ovaa grupa na prioriteni merki postoi golema diskrepanca vo odnos na zna~eweto {to Makedoncite i Albancite im gi dale na oddelni merki. Imeno, za Makedoncite povtorno visoko na listata na prioritetni merki se merkite za re{avawe na problemite od oblasta na bezbednosta. Taka na ~etvrtoto i pettoto mesto Makedoncite ja rangiraat potrebata od zajaknata kontrola vo porane{nite krizni regioni i zajaknuvaweto na akcijata za odzemawe na nelegalnoto oru`je. Ova e sosema logi~no so ogled na toa {to tokmu problemite od bezbednosnata sfera od strana na makedonskite ispitanici bea rangirani visoko i na listata na najaktuelnite op{testveni problemi. Za razlika od Makedoncite, kaj Albancite ova o~igledno ne se prioritetni merki, tie niv gi rangiraat na 31., odnosno 34. mesto, smestuvaj}i gi na dnoto na listata.
Re{avaweto na statusot na Kosovo }e ima odredeni implikacii ne samo vrz Makedonija, tuku i po{iroko vo regionot. No, sepak, perspektivite na RM, no i na site drugi dr`avi vo regionot se naso~eni kon EU integraciite.
Stavovite na ispitanicite od makedonskata i albanskata zaednica za nekoi merki koincidiraat, pa se nao|aat blisku na skalata. Taka razvojot na zemjodelstvoto e podednakvo zna~aen za Makedoncite, no i za Albancite. O~igledno, deka vo zemjodelstvoto vo gra|anite od dvata etnikuma videle mo`nost za re{avawe na nivnite ekonomski problemi.