Istra`uvaweto na javnoto mislewe “Mir i stabilnost - prioriteti, opcii i perspektivi” e sprovedeno vo ramkite na proektot “Gra|anska platforma za mir i stabilnost”, kofinansiran od Fondacijata Institut otvoreno op{testvo - Makedonija  i Britanskata vlada preku Ministerstvoto za nadvore{ni raboti od Fondot za spre~uvawe konflikti.

Istra`uvaweto e sprovedeno vo periodot od 5.10.2003 do 25.10.2003. Bea napraveni 1.097 intervjua, “lice v lice”, na primerok {to ja pretstavuva vozrasnata populacija na Makedonija, vo smisla na vozrast, pol, socijalna klasa, politi~ka i etni~ka pripadnost i geografska oblast.

Istra`uvaweto go sprovede Dru{tvoto za istra`uva~ki raboti, konsalting i uslugi BSC ESTEK, a vo sostavot na timot vlegoa:

·         Stevan Tomovski, dipl. in`., SMS  (Certified Management Consultant), organizator i analiti~ar - rakovoditel na timot

·         D-r Mileva \urovska, prof. na Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij”, Skopje - analiti~ar

·         D-r Sne`ana Nikodimovska, docent na Fakultetot za bezbednost, Skopje - analiti~ar

·         Qubinka Popovska, dipl. matemati~ar, ekspert za statisti~ka obrabotka na podatoci

·         Nata{a Loparska, grafi~ki dizajner i kompjuterska obrabotka

·         .Gor|i Kova~ev, dipl. in`., konsultant

Istra`uvaweto ima{e za cel da se identifikuva misleweto na gra|anite po slednite pra{awa:

-          koi se najaktuelnite op{testveni problemi vo Republika Makedonija

-          koi se na~inite za nivno nadminuvawe

-          koja e prespektivata na Republika Makedonija ako problemite ne se nadminat

Analizata na rezultatite e podelena vo {est bloka i toa:

Blok 1: Najaktuelni op{testveni problemi vo RM

Blok 2: Na~ini na koi op{testvenite problemi mo`e da se nadminat

Blok 3: Perspektivata na RM ako problemite ne se nadminat

Blok 4: Najaktuelni op{testveni problemi vo RM (spored etni~ka pripadnost na ispitanicite)

Blok 5: Na~ini na koi op{testvenite problemi mo`e da se nadminat (spored etni~ka pripadnost na ispitanicite)

Blok 6: Perspektivata na RM ako problemite ne se nadminat (spored etni~ka pripadnost na ispitanicite)

Rezultatite od istra`uvaweto se sporedeni so rezultatite od istra`uvaweto “Mir, stabilnost i izbori” sprovedeno vo 2002 godina od Institutot za sociolo{ki i politi~ko - pravni istra`uvawa.

ANALIZA NA REZULTATITE OD ISTRA@UVAWETO NA JAVNOTO MISLEWE

MIR I STABILNOST - PRIORITETI, OPCII, PERSPEKTIVI

VOVED

Nesomneno e deka R. Makedonija se soo~uva so mnogu op{testveni problemi koi vlijaat na op{testveniot ambient. Vo periodot na tranzicijata makedonskoto op{testvo be{e izlo`eno na mnogu turbulencii. Vo sekoja etapa se javuvaa razli~ni problemi so koi se soo~uva{e dr`avata (Vladata), no i gra|anite. Najprvo toa bea ekonomskite promeni, voveduvaweto na pazarnata ekonomija i krizite vo najgolemite pretprijatija, koi moraa da otpu{tat pove}e iljadi rabotnici. Toa e golem predizvik za sekoja dr`ava, a osobeno za mladata makedonska dr`ava vo ovoj period, koja mora{e da gradi posebni strategii za re{avawe na ovie problemi {to podocna predizvikaa golemi socijalni nezadovolstva. Potoa, vo centarot na vnimanieto se najdoa problemite od opkru`uvaweto koi se reflektiraa i na makedonskata op{testvena situacija. Vojnata vo Bosna i vojnata vo Hrvatska, kako i ekonomskata blokada vrz SR Jugoslavija vlijaeja na toa ekonomskite problemi da se potisnat na vtor plan. R. Makedonija, vo celiot toj period, kako glavna perspektiva go istaknuva{e mirot i stabilnosta na zemjata. Ne nedostiga{e gordosta za toa deka  “nie Makedoncite mo`eme da gi re{ime problemite na miren na~in”. Politi~kata nestabilnost vo okru`uvaweto, voenite konflikti i voenata intervencija vo SR Jugoslavija vlijaeja na toa mirot da bide glavniot stolb na makedonskoto op{testvo, ili “oaza na mirot” kako {to u{te taa se narekuva{e, se do vooru`eniot konflikt vo 2001 godina.  

 Po vooru`eniot konflikt sostojbite vo mnogu domeni na op{testvoto se promenija. Edna godina podocna, bezbednosnata situacija vo R. Makedonija i posledicite od konfliktot bea glavnite problemi okolu koi se fokusiralo vnimanieto na gra|anite.  Za toa govorat rezultatite od edna sli~na anketa naslovena kako “Mir, stabilnost i izbori”, sprovedena minatata godina od strana na Centarot za etni~ki odnosi na primerok od 1600 ispitanici.  Vo ovoj period, prvi na rang - listata od problemite, podredeni po zna~ajnosta {to im ja dale gra|anite, bea problemite povrzani so dejstvata na albanskite  paravoeni formacii, poseduvaweto nelegalno oru`je, kako i organiziraniot kriminal vo koj se vklu~eni paravoeni formacii, politi~ari i krupni biznisi.  I ovaa anaketa, kako i mnogu drugi, poka`a deka vo R. Makedonija postojat zna~ajni razliki vo stavovite me|u pripadnicite na razli~ni etni~ki grupi. Taka, za Albancite  na prvo mesto po zna~ajnost se problemite povrzani so diskriminacijata na etni~kite zaednici (vo pogled na vrabotuvaweto, obrazovanieto i upotrebata na jazikot), kako i dejstvuvaweto na odredeni makedonski voeni formacii vo konfliktnite regioni. 

Kako mo{ne zna~ajni problemi, koi sleduvaat po problemite povrzani so naru{enata bezbednost i diskriminacija vo ovaa anketa, se problemite {to se odnesuvaat na korupcijata, ekonomskite problemi, a potoa sleduvaat problemi povrzani so na~inot na koj se organizira dr`avata (politikata , etni~kite odnosi i sl.).

Dve godini po vooru`eniot konflikt op{testvenata klima e promeneta. Rezultatite od anketata naslovena kako Koi se najaktuelnite op{testveni problemi vo R. Makedonija? ni dava mo`nosti da gi izdvoime najzna~ajnite faktori vo aktuelnata op{testvena klima.  Ovaa anketa e kontinuitet na onaa koja pogore ja spomenavme i ~ii {to rezultati nakuso gi elaboriravme. Taa  ni dava mo`nost da gi opredelime podra~jata na koi treba da se obrne posebno vnimanie, t.e. podra~jata vo koi ima problemi {to se urgentni za re{avawe.  Se razbira, deka anketi od vakov vid davaat malku mo`nosti za po{iroka elaboracija na problemite, no tie pru`aat mo`nost za edna op{ta dijagnostika na op{testvoto.

Vo na{ata analiza na rezultatite od istra`uvaweto nema da go sledime redosledot na temite i redosledot na pra{awata {to be{e daden vo anketniot pra{alnik. Tamu pra{awata bea grupirani vo odredeni blokovi (pravo i politika; ekonomsko-socijalna sostojba; bezbednost;

lokalna samouprava i me|uetni~ki odnosi). Vo analizata }e ja sledime logikata na zna~ajnosta na problemite (spored dobienite odgovori), grupiraj}i gi faktorite (problemite) spored stepenot na nivnata zna~ajnost. Takvata analiza }e ni ovozmo`i od kvantitativnata distribucija na odgovorite da dobieme  novo soznanie, nov aspekt, koj }e uka`e na povrzanosta me|u problemite {to se vbroile na odredeno nivo na zna~ajnost.  Potoa, namesto posebno izlagawe na merkite za nivno spre~uvawe, nie vedna{ po analizata na zna~ajnosta }e ja dademe i prevencijata, t.e. {to gra|anite mislat za na~inite na razre{uvawe na ovie problemi. I na krajot, }e ja izlo`ime percepcijata na  gra|anite, t.e. {to tie mislat za idninata na R. Makedonija vo slu~aj ako ve}e indiciranite problemi ne se re{at.

BLOK 1: NAJAKTUELNI OP[TESTVENI PROBLEMI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

Prvo nivo na zna~ajnost: Socioekonomski problemi

Stanuva zbor za grupata  op{testveni problemi koi dobile ocenka 5 (mnogu zna~aen problem) od strana na najgolem broj  intervjuirani gra|ani. Vsu{nost, toa se onie problemi za koi nad 75% od intervjuiranite odgovorile deka se mnogu zna~ajni. Eve ja tabelata so mnogu zna~ajnite op{testveni problemi:

Tabela br.1 

Intervjuiranite gra|ani, kako {to se gleda od tabelata, za najzna~ajni gi izdvoile problemite koi mo`eme da gi posmatrame kako grupa, t.e. me|u niv da vospostavime  relacii na bliska povrzanost.  Zaedni~ko za site niv e toa {to tie site se alarmantni i vo zna~ajna merka ja ote`nuvaat situacijata. Prv problem na rang - listata od problemi se najde nevrabotenosta, a potoa sleduva grupa od problemi koi se tesno povrzani so zloupotreba  na nadle`nostite i zloupotreba na mo}ta (polo`bata) kako {to e toa slu~aj so korupcijata i organiziraniot kriminal. Potoa sleduvaat problemi povrzani so kr{eweto na zakonite i nemo`nosta da se vospostavi pravna regulativa vo domenot na za{titata na pravata na vrabotenite i nevrabotenite.

Ovaa op{ta analiza ne mo`e da navleze vo podlaboka elaboracija na ovie problemi oceneti kako najzna~ajni. Pra{awata, taka kako {to se postaveni, se mnogu op{ti i ni indiciraat samo op{ti, ne mnogu izdiferencirani stavovi na gra|anite za sostojbite. Nie nemame soznanie za toa {to gra|anite podrazbiraat pod korupcija, {to pod organiziran kriminal, a {to pod nepo~ituvawe na zakonite. Sepak, mo`eme da zaklu~ime deka gra|anite poseduvaat svest za toa deka odnesuvaweto na lu|eto vo op{testvoto ne e vodeno od zakonite, tuku od toa koj na koja polo`ba se nao|a, takov e vo slu~ajot so korupcijata, i vo slu~ajot so organiziraniot kriminal, nemo`nosta da se skr{i cvrstata sprega me|u ekonomskite mo}ni kriminalci i lu|eto na povisoka polo`ba.

Kako {to ve}e napomenavme, osnovnoto ~uvstvo {to se sozdava po povod ovoj blok na najzna~ajni pra{awa e ~uvstvoto na nesigurnost i socijalna neizvesnot.  Korupcijata i organiziraniot kriminal zna~ajno gi ru{at osnovite na ekonomskiot sistem. Korupcijata vlijae na toa sekoja delovna aktivnost koja treba da pominie niz procedurite na funkciite (licata), osobeno pri javnite nabavki, da gi sru{i site ekonomski kriteriumi vo raboteweto i da ja stimulira neekonomskata motivacija  duri i na ekonomskite subjekti. So organiziraniot kriminal situacijata u{te pove}e se ote`nuva, so toa {to im se dava mo`nost na kriminalnite grupi da ja zgolemat svojata ekonomska mo}. Retko koga profitite od organiziraniot kriminal se investiraat vo odredeni delovni aktivnosti vo zemjata. Tie gi pominuvaat svetskite pati{ta za kompletno da se isperat i potoa povtorno se investiraat vo voobi~aenata trgovija od koja se steknati (droga, oru`je, lu|e, cigari, alkohol i sl.).

Op{tiot zaklu~ok od ovoj blok e: Oblasta vo koja se akumulirani najzna~ajnite problemi e socioekonomskata oblast, zad koja sleduva problemot na  nedovolnata pravna za{tita na poedincite.

Vo analizata na odgovorite od levata strana na tabelata koja ni poka`uva kolku od ispitanicite odgovorile deka ovie problemi ne se zna~ajni ili se umereno zna~ajni (ocenka 1 i 2) se zabele`uva deka re~isi za site 6 pra{awa  odgovorite ne ja nadminuvaat brojkata 2, t.e. 2%.

Vtoro nivo na zna~ajnost: Bezbednosta e s# u{te problemati~na

Vo ovaa grupa op{testveni problemi }e vlezat onie  {to za 65%- 75% od ispitanicite bile oceneti kako najzna~ajni, a toa se:

Tabela br.2

Ako na prv plan po zna~ajnost se postavija  socioekonomskite problemi i problemite povrzani so pravoto, na vtor plan spored zna~ajnosta  se postavija bezbednosnite problemi. Od 7 problemi vo ovaa grupa 5 se povrzani so konfliktot od 2001 godina.  Ona {to posebno gi zagri`uva gra|anite e golemata koli~ina oru`je {to gra|anite go poseduvaat nelegalno. Nelegalnoto poseduvawe na oru`je ne mo`e da bide pri~ina za konfliktnite situacii, no sepak mo`e da bide zna~ajna pre~ka vo vospostavuvaweto na mirot vo postkonflitniot  period.  Poseduvaweto na oru`je go jakne ~uvstvoto na nesigurnost kaj onie {to ne go poseduvaat, motiviraj}i gi i tie da po~nat da razmisluvaat  za negova nabavka, t.e. ”da im se najde” ili ”za sekoj slu~aj”. Isto taka, nelegalnoto poseduvawe oru`je ja zgolemuva nedoverbata i vospostavuva u{te pogolemi distanci, vo smisla: opasno e da se najdam tamu kade {to pretpostavuvam deka ima oru`je, bidej}i mo`e da bide upotrebeno protiv mene.  S# dodeka ima mnogu oru`je kaj obi~nite lu|e postoi opasnost toa da bide upotrebeno poradi {to percepcijata na bezbednosnata situacija ja pravi krajno negativna.

Problemite definirani kako: nedovolna bezbednosna kontrola na celata teritorija vo dr`avata i akciite na albanski vooru`eni bandi, se povrzani me|u sebe i ne e slu~ajno {to intervjuiranite gra|ani im dale re~isi ednakvo zna~ewe.  Na teritoriite kade {to dejstvuvaat albanski vooru`eni grupi mnogu e te{ko da se vospostavi kontrola  i normalno funkcionirawe na instituciite na dr`avata (vojska, policija, pravo).  Gra|anite poka`ale visok stepen na ~uvstvitelnost sprema ovoj problem, kako i sprema problemot na raselenite lica koi povtorno uka`uvaat na lo{ata bezbednosna situacija vo regionite kade {to ima{e konflikti.

Op{to zemeno, intervjuiranite lica, koi vsu{nost ja prezentiraat celokupnata populacija vo R. Makedonija, s# u{te im davaat visok stepen na zna~ajnost na problemite povrzani so bezbednosta na dr`avata. Podatocite od ova istra`uvawe iniciraat odredeni razmisluvawa vo pravec na locirawe na glavnite problemi, kako {to e slu~ajot so nelegalnoto poseduvawe oru`je, i nedelotvornosta na dr`avata vo tie oblasti. S# u{te postojniot problem na raselenite lica uka`uva na tendencijata deka vo konfliktnite regioni  ne postoi raspolo`enie za so`ivot, no i na toa deka dr`avata ne vlo`uva dovolno napori da gi kontrolira osetlivite podra~ja.

Spored distribucijata na odgovorite podredeni po zna~ajnost vo ovaa grupa problemi vlegoa i dva problema povrzani so neracionalnoto tro{ewe na buxetot i  nepotizmot (protekciite) pri vrabotuvaweto.  Toa se dva poumereni indikatora na grupata socioekonomski  problemi koi povtorno potsetuvaat na prvi~noto zna~ewe na nevrabotenosta i nesigurniot socijalen status na gra|anite.

Treto nivo na zna~ajnost: Nedovolno funkcionalni institucii i visok stepen na politizacija vo nivnoto rabotewe

Vo ovaa grupa op{testveni problemi }e vlezat onie  {to za 55%-65% od ispitanicite bile oceneti kako najzna~ajni, a toa se:

Tabela br.3

Kako {to mo`e da se zabele`i od op{tata distribucija na dobienite podatoci vo ovaa grupa, problemite se disperzirani, t.e. ne se grupiraat i ne mo`e da se definiraat spored odredeno podra~je vo op{testvoto. Toa ne ne iznenaduva, bidej}i stanuva zbor za edna sredi{na valorizacija koja na nekoj na~in gi prezentira site ostanati grupi na problemi - onie so visoko zna~ewe i onie so ponisko zna~ewe - ne{to {to ne go zabele`avme vo prethodnata eksplikacija (na dvete prethodni grupi kade {to problemite sami po sebe se grupiraa). Ovde doa|a do izraz umereniot stav, t.e. po~nuva da se zgolemuva brojot na intervjuirani lica {to davaat umereno zna~ewe na problemot (ocenkata 4), no i edna neodlu~nost vo pogled na stavot.

Me|u problemite so sredno zna~ewe na prvo mesto se situira povtorno problemot povrzan so pravniot poredok, t.e. nepostoeweto na nezavisno sudstvo. Verojatno e deka gra|anite imale i pogolemo sopstveno iskustvo so pravosudnite organi, otkolku {to e slu~aj so politkata, vladata, kadrite i sl. 

Vo ramkite na ovoj spektar na problemi koi go okupiraat vnimanieto, no ne so golem stepen na zna~ajnost, se problemite povrzani so vnatre{nata organizacija na dr`avata, t.e. kako dr`avata samata sebesi se organizira. Tuka bi do{le problemite kako {to se politizacijata i partizacijata na dr`avnata uprava i nesoodvetni kadrovski re{enija. Spored podatocite mo`e da se zaklu~i deka gra|anite se svesni za toa deka na ovoj plan ima mnogu nepravilnosti i deka bi mo`elo da bide i poinaku.

Gra|anite ne se taka indiferentni i kon problemot na zagubarite i kon problemite na lokalnata samouprava kade {to figurira problemot na dominacija na centralnata vlast, t.e. neu~estvoto na gra|anite vo procesot na donesuvawe  odluki {to niv gi zasegaat.

Vo ovoj sredi{en spektar }e se najde i eden problem od domenot na bezbednosta kako {to e toa  problemot na nedovolno obezbedenata i porozna granica so Kosovo.

^etvrto nivo na zna~ajnost na op{testvenite problemi: Nerazvien praven  ambient  za ekonomsko dejstvuvawe

Vo ovaa grupa op{testveni problemi }e vlezat onie  {to bile oceneti kako najzna~ajni od strana na 45%-55% od intervjuiranite:

Tabela br.4

^etvrtata grupa na op{testveni problemi podredeni spored stepenot na zna~eweto {to im go dale intervjuiranite lica, glavno se odnesuva na op{testveniot kontekst na dejstvuvawe na gra|anite kako ekonomski subjekti ili kako politi~ki subjekti. Vo sekoj slu~aj ponepovolen e ekonomskiot ambient, bidej}i e pogolem brojot na gra|anite {to mu dale povisoka ocenka spored alarmantnosta. Op{testveniot ambient strada od neizgradenost na zakonite i primena na nesoodvetni sankcii. 

Vo samiot po~etok na istra`uvaweto imavme pretpostavka deka problemot povrzan so neformalnata ekonomija }e dobie ocenka za visok stepen na zna~ajnost od strana na mnogu pogolem broj intervjuirani. Me|utoa,  distribucijata na dobienite odgovori ni poka`uva deka pred ovoj problem postojat drugi pozna~ajni problemi. Spored na{e mislewe, takvata ocenka za problemot na neformalnata (sivata) ekonomija se dol`i na samoto zna~ewe {to taa ja ima za op{testvoto. Imeno, taa pretstavuva eden vid socioekonomski regulator so koj se namaluva pritisokot i ekonomskata katastrofa {to bi proizlegla od taka visokata stapka na nevrabotenost. Neformalnata ekonomija (neformalniot pazar na stoki i

uslugi, neformalniot pazar na trud) ne e legalna ekonomija, no sepak legitimna, kako {to vpro~em istaknuvaat mnogu analiti~ari na ovaa pojava.

Slikata na ovoj ambient se nadopolnuva so problemot na   neobezbeduvaweto uslovi za stranski investicii. Samata plasiranost na ovoj problem vo ~etvrtata kategorija na problemi govori deka kon ovoj ambient vo golema mera pridonesuvaat prethodnite problemi, pred s#, nepo~ituvaweto na zakonite i lo{ata bezbednosna situacija. Istiot zaklu~ok se odnesuva i za sivata ekonomija: ako se re{at prethodnite problemi, toga{ ne }e ima pri~ina nitu ovie da gi postavuvame. Vrz op{tiot ambient vlijaat prethodnite dve grupi problemi, a ovaa grupa (~etvrtata) poka`uva {to dominira vo nego, t.e. taa nego go fotografira.  

Vo ovaa grupa, neo~ekuvano, na krajot, bez nekoja posebna logika, se javuva problemot na nedoverbata me|u etni~kite grupi. Negovata plasiranost ovde ja navestuva slednata grupa na problemi najniska po svoeto zna~ewe. No, ne treba da se zanemari faktot deka nedoverbata me|u etni~kite grupi vlijae na op{tiot ambient.

Nemaweto razviena demokratska svest i politi~ka kultura e isto taka del od op{tiot op{testven ambient, no na nego gra|anite ne mu pridavaat tolkavo golemo zna~ewe.  Sepak, ovoj problem, iako ne e dovolno eskponiran vo svesta na gra|anite, toj e mo{ne zna~aen za funkcioniraweto na modernite dr`avi. Onie zemji {to imaat povisoko nivo na razviena svest za demokratijata, imaat i razvieno ~uvstvo za op{tite interesi. Vo demokratskite op{testva gra|anite pravat pove}e sami za sebe otkolku {to za niv pravi dr`avata. Spored dadenite odgovori, ovde, vo centarot na vnimanieto e dr`avata, bez ogled na toa dali stanuva zbor za privilegiite na funkcionerite {to ovde se zavr{uva so korupcija, za spregata so kriminalnata ekonomija, kr{eweto na zakonite i sl. S# u{te re~isi celata mo} e koncentrirana vo dr`avata.

Petto nivo na zna~ajnost:  Vo R. Makedonija nema golema etni~kata i verska netrpelivost

Pod 45 % od odgovorite na intervjuiranite na ocenkata mnogu zna~aen problem.

Tabela br.5

Ova e poslednata grupa problemi za koi se opredelile najmal broj ispitinaci. No, sepak, ne treba da se izvede zaklu~ok deka tie se ne zna~ajni, bidej}i ovoj procent na odgovori od 31% do 45% ne  e statisti~ki bezna~aen. Kako posebna grupa vo ramkite na ovaa grupa se problemite {to se odnesuvaat na decentralizacija na vlasta i lokalnata samouprava. Ova se problemi {to se inicirani so donesuvaweto na Zakonot za lokalna samouprava i preureduvaweto na op{tinite vo R. Makedonija.  Ova poka`a deka formiraweto na op{tinite i ne e ~isto tehni~ki problem. Tuka postojat etni~ki, politi~ki, ekonomski i drugi interesi.

Interesen e podatokot deka Ramkovniot dogovor ne go predizvikal interesot na gra|anite: toj se plasiral na poslednoto mesto od listata na problemi podredeni po zna~ajnost. Sepak, morame da go istakneme fakot deka ovaa distribucija e op{ta i nea ja oblikuvaat odgovorite na mnozinskata grupa za koi ovoj Dogovor ima poinakvo zna~ewe. Vistinskata refleksija na ova pra{awe }e ja po~uvstvuvame koga }e gi razgleduvame podatocite spored etni~kata pripadnost na intervjuiranite lica. Isto taka, levata strana na tabelata ni poka`uva deka toj problem e ocenet od strana na 20% od ispitanicite kako problem koj{to voop{to ne e zna~aen. Ova pra{awe bara posebna eksplikacija i dodatni analizi za samiot Ramkoven  dogovor.

Voveduvaweto kvoti za promocija na pripadnicite na etni~kite malcinstva, isto taka, se najde na krajot na listata na problemite so zna~ewe, so 19% na odgovori deka toj problem voop{to ne e zna~aen. Analizata i faktite {to doa|aat od ovoj proekt mo`at da go opravdaat zaklu~okot za ovoj stav na gra|anite, t.e. ako ekonomskata situacija e dobra taa e dobra za site, a koga e lo{a  brojot na rabotni mesta e ograni~en i nieden sistem na redistribucija na rabotnite mesta ne e delotvoren, vklu~uvaj}i go tuka i sistemot na kvoti. 

Podatocite, isto taka, ni govorat za problemot na verskata netrpelivost. Taa postoi, no nezna~itelno vlijae na op{testveniot ambient, bidej}i se najde na krajnata lista na problemi, kako i problemot na koaliciite.

BLOK 2: NA KOJ NA^IN OP[TESTVENITE PROBLEMI MO@AT DA SE NADMINAT

Vo vtoriot blok od anketniot pra{alnik be{e ponudena edna predlog - lista od mo`ni re{enija (merki) za nadminuvawe na  poso~enite problemi za koi ispitanicite ve}e go iska`aa svojot stav. Povtorno be{e primeneta istata skala od  pet zna~ewa, t.e. voop{to ne se soglasuvam (1); umereno ne se soglasuvam (2); ne znam ili ne razmisluvam (3); umereno se soglasuvam (4) i mnogu se soglasuvam (5). 

Ovde }e go sledime istiot na~in na analiza na podatocite kako {to toa go napravivme vo prethodniot slu~aj koga sakavme da ja elaborirame zna~ajnosta na problemite, podreduvaj}i gi vo hierarhija spored toa  kolku od ispitanicite smetale deka tie se najzna~ajni.

Prva grupa na re{enija za op{testvenite problemi:

Podobruvawe na ekonomskite uslovi vo zemjata

Najzna~ajni re{enija, t.e. merki za koi se opredelile nad 75% od ispitanicite.

Tabela br. 6

Bez somnenie, izlezot od sega{nata situacija na dr`avata treba da se bara vo razre{uvaweto na problemite od ekonomskata oblast. Kako najzna~ajno re{enie, isto kako {to toa be{e najzna~aen problem, se istaknuva vrabotenosta, t.e. sozdavaweto op{testveno-ekonomski  uslovi za pogolema vrabotenost. Isto taka, op{testvenata situacija za najgolem broj  ispitanici e ote`nata od korupcijata. Kako posebna merka za koja tie se opredelile pretstavuva strogoto sankcionirawe (kaznuvaweto) na funkcionerite {to }e ja zloupotrebat svojata polo`ba za izvlekuvawe  li~na korist. 

Ne pomalku zna~ajna merka pretstavuva i donesuvaweto strategija za ekonomski razvoj. Zna~eweto na terminot strategija e mnogu op{t i neizvesno e kako ispitanicite go sfatile, no sepak spored zna~eweto {to tie go dale na ovaa merka mo`e da se zaklu~i deka vo op{testvoto otsustvuva organiziran napor za preureduvawe na ekonomijata.  

Sovpa|aweto me|u najzna~ajnite problemi i merkite {to treba da se prezemat za nadminuvawe na sega{nata sostojba vo op{testvoto, osobeno vo pogled na vrabotuvawata i korupcijata, e mo{ne seriozen signal za nasokite na dejstvuvawe na  dr`avata, no i na drugi akteri vo op{testvoto (nevladini organizacii, edukativni institucii itn.).

Vtora grupa na re{enija za op{testvenite problemi: Merki za pogolema bezbednost vo regionite vo koi ima{e konflikti

Zna~ajni re{enija, t.e. merki za koi se opredelile od 65% do 75 % od ispitanicite.

Tabela br.7

Iako vo ramkite na ovaa grupa merki prva na listata stoi merkata {to treba da ja prezemaat nadle`nite organi za za{tita na socijalnite prava na gra|anite, sepak, vnimanieto e naso~eno kon merkite {to se odnesuvaat na podobruvawe na bezbednosnata situacija. Me|u niv prednost ima razre{uvaweto na problemot so poseduvaweto  nelegalno oru`je.  Vedna{ po nego, sleduva razre{uvaweto na problemot so kontrolata na dr`avata vo porane{nite konfliktni podra~ja. 

Spored dobienite odogovori, mo`eme da zaklu~ime deka ne postojat soodvetni merki za kontrala vo sproveduvaweto na zakonodavstvoto. Kontrolata vo sproveduvaweto na zakonite e vo domenot na sudstvoto, i ne e slu~ajno {to ovaa merka dobila mo{ne golemo zna~ewe so ogled na faktot {to me|u najzna~ajnite problemi be{e istaknat problemot na nefunkcioniraweto na pravnata dr`ava, t.e. nesproveduvaweto na zakonite. Zna~i, dr`avata donesuva zakoni i tie postojat, no problemot e vo nivnoto sproveduvawe. Dr`avata treba da iznajde na~ini kako da se sprovedat zakonite, no za da se vidi koi merki pokonkretno se neophodni ni trebaat i drugi analizi i drugi istra`uvawa.  Vo demokratskite op{testva kontrolata na kontrolorite (organite na dr`avata {to go kontroliraat sproveduvaweto na zakonite) se ostvaruva od stranata na op{testvoto, t.e. pred s# gra|anskiot sektor i samite gra|ani koi iznao|aat na~ini (kanali) kako nivniot sud da izleze vo javnosta. Sli~na situacija imame i so vodeweto na dano~nata politka. Zakonot za dano~ni obvrznici postoi, toj e rigorozen i jasen, no te{ko se sproveduva. Mno{tvoto na firmi vo R. Makedonija ne dava mo`nosti site da bidat kontrolirani, no, pred s#, mo`ebi treba da se obrne pogolemo vnimanie na kontrolorite i sproveduvaweto na sankciite. Spored na{e soznanie, kako problem {to bi sakale i ovde da go istakneme e ubedenosta na dano~nite obvrznici vo toa deka pla}aweto  danok ne e vo funkcija na razvoj na celoto op{testvo, tuku eden vid ara~ {to treba da se izdvoi od svojot prihod i da se dade na dr`avata. Ovaa svest ne e nova, tuku e uslovena od pove}e faktori vklu~uvaj}i go op{testveno-ekonomskiot kontekst od minatoto, t.e. ovoj oblik na dr`avnost se izgraduva od skore{no vreme i s# u{te ne e inkorporiran vo logikata na misleweto na gra|anite.

Mo`e da se zabele`i deka kaj gra|anite postoi dovolno razviena svest za toa deka zna~ajna merka pretstavuva sozdavaweto uslovi za investicii, poto~no stranski investicii. Rangiraweto na ovaa merka kako 11-ta po red, sepak, ni govori deka pred da mo`e taa da bide realizirana potrebno e da se re{at problemite so korupcijata, pravnata dr`ava i bezbednosta.

Treta grupa na re{enija za op{testvenite problemi:

Merki za podobruvawe na rabotata na instituciite (depolitizacija i departizacija) i sozdavawe na popovolen praven kontekst za dejstvuvawe 

Zna~ajni re{enija, t.e. merki za koi se opredelile od 50% do 65%  od ispitanicite

Tabela br.8

Kako mo`ni re{enija ili merki na koi ispitanicite im dale tretostepeno zna~ewe mo`eme da gi odvoime merkite povrzani so preureduvaweto na vnatre{noto rabotewe na organite na dr`avata, osobeno, sudstvoto.  Pred s#, treba da se dejstvuva vo pravec na namaluvawe na   politizacijata na sudstvoto, no i kon namaluvawe na vlijanieto na partijata na vlast vrz dr`avnata uprava. Iako velime deka toa e tretostepena grupa na merki po zna~ewe, povtorno potsetuvame na procentot na ispitanicite koi se opredelile za zna~ajnosta na ovie  merki koj{to i ne e taka nizok, kako {to mo`e da se vidi na tabelata {to ja dadoveme pogore.

Ni izgleda deka merkite kako {to se: Sozdavawe uslovi za djstvuvawe na mali i sredni biznisi i merkite {to treba da se prezemat za obezbeduvawe na granicata so Kosovo, kako da ne se vklopuvaat vo op{tiot ambient na ovaa grupa koja e tesno povrzana so raboteweto i funkciite na dr`avnite organi. Smetame deka toa e povtorno domen vo koj dr`avata treba da poka`e pozasilena aktivnost. Dr`avnite organi (ministerstvata), zna~i, treba da se zafatat so:

-          sozdavawe na povolen ambient za dejstvuvawe na malite i  srednite biznisi (povolna zakonska regulativa, povolno kreditirawe i pristap do informacii)

-          da obezbedi pogolema kontrola na granicata so Kosovo;

-          sistematski pristap vo gradeweto na zakonite (nivna kompatibilnost);

-          da ovozmo`i finansiska nezavisnost na sudstvoto;

Posebno n# naveduva na razmisluvawe merkata:  Priem na R. Makedonija vo EU i NATO, koja ne se na{la vo grupata na merki so pogolemo zna~ewe.  Vrz osnova na ovie podatoci nemame pravo da doneseme zaklu~ok deka gra|anite ne mu davaat posebno zna~ewe na procesot na integrirawe na R. Makedonija so ovie strukturi, osobeno so EU. Naprotiv,  mo`eme da konstatirame deka kaj gra|anite postoi svest deka pred s# treba da bidat re{eni mnogu drugi problemi koi se zna~ajni za nadminuvawe na krizata vo koja se nao|a zemjava, spored redosledot na merkite {to ovde be{e izlo`en.

^etvrta grupa na re{enija za op{testvenite problemi:

R. Makedonija mo`e i sama

Zna~ajni re{enija, t.e. merki za koi se opredelile pod 50 % od ispitanicite;

Tabela br.9