ГРАЃАНСКА ПЛАТФОРМА

НА ПРОГРАМАТА НА ВЛАДАТА ВО ПРВИТЕ 100 ДЕНА

Na sednicata na Sobranieto na Republika Makedonija na 1 noemvri 2002 godina, Branko Crvenkovski, vo svojstvo na mandatar za sostav na novata Vlada, me|u drugoto, izjavi: “Istovremeno gi povikuvam javnosta, mediumite i nevladiniot sektor da prodol`at da bidat de`urna sovest na op{testvoto i na raboteweto na dr`avnite institucii”.

Nevladiniot sektor toj predizvik i odgovornost gi prifati tri meseci prethodno, vklu~uvaj}i se vo proektot “Gra|anska platforma za mir i stabilnost”[1]. Proektot zapo~na so rabotilnica za analiza i sporedba na prioritetite na politi~kite partii, onaka kako {to bea dadeni vo predizbornite programi, i na prioritetite na gra|anite utvrdeni vrz osnova na raspolo`livite istra`uvawa na javnoto mislewe. Od toj proces vo koj u~estvuvaa 33 aktivisti na nevladini organizacii i stru~ni lica, se podgotvi dokumentot “Prioriteti nasproti prioriteti”. Po toa usledija javni nastani organizirani vo Skopje, Veles, Prilep, Ki~evo, [tip, Kumanovo, Tetovo, Bitola, Struga i Strumica na koi pove}e od 500 gra|ani go iska`aa svojot stav za toa vrz koi osnovi, spored niv, po~ivaat mirot i stabilnosta na ovaa dr`ava. Toa go preto~ivme vo dokumentot “Gra|anska platforma za mir i stabilnost”, kade {to gi navedovme prioritetite, no i lociravme ~ija e odgovornosta i kako bi sakale da se sproveduvaat ne{tata. Dokumentot go predadovme, odnosno go isprativme do site politi~ki partii pred izborite.

I ne zastanavme tuka. Bez pokana prodol`ivme da sledime kolku Vladata go slu{na glasot na gra|anite i {to i kako ispolnuva{e od vetenoto.

Ovoj dokument gi sodr`i sogleduvawata za pobaranoto, vetenoto i storenoto. Vo nego na sistematiziran na~in se prika`ani analizite i sogleduvawata napraveni od eksperti od oblastite {to bea vklu~eni vo “Gra|anskata platforma za mir i stabilnost”, i toa: pravna dr`ava - Nexat Elezi, sudija vo Osnovniot sud - Ki~evo; ekonomska sostojba - prof. d-r [aban Prevala, viceguverner na NBRM; socijalni pra{awa - prof. d-r Qup~o Pe~ijareski, Ekonomski fakultet, Prilep; bezbednosna sostojba - Gojko Eftovski, novinar, Tetovo; lokalna samouprava - m-r Miroslav Stojanov, Bitola; podobruvawe na me|unarodnata polo`ba: Kalina Miqovska, EU trener, Skopje. Kako osnova bea koristeni programite na politi~kite partii {to ja formiraa Vladata, ekspozeto na premierot, javno iska`anite zalo`bi na vladinite pretstavnici i informaciite za dnevnite nastani prezentirani vo mediumite.

“Analizata i monitoringot na Vladata vo prvite 100 dena” e dokument namenet na site op{testveni faktori vo Republika Makedonija. Preku nego kako nevladini organizacii se obiduvame da pridoneseme i da u~estvuvame vo kreiraweto na javnite politiki vo Republika Makedonija.

A za pokanata, ja prifa}ame so seta odgovornost i }e prodol`ime i ponatamu da “de`urame”.

Vo usvoenata “Gra|anska platforma za mir i stabilnost” bea istaknati slednive pova`ni zada~i za periodot {to se sovpa|a so mandatot na novata Vlada:

Vo delot od programata na Vladata {to go tretira razvojot na pravnata dr`ava, predvideni se prioriteti koi{to prethodno se vklu~eni vo “Gra|anskata platforma za mir i stabilnost”. Taka, vo programata na Vladata, pokraj drugoto, se predvideni i slednive zalo`bi:

- dosledno i celosno sproveduvawe na Ustavot i zakonite na celata teritorija na Republika Makedonija;

- beskompromisna borba protiv organiziraniot kriminal i spre~uvawe na korupcijata.

Isto taka, vo poso~enata programa se insistira na doverbata vo instituciite na sistemot preku zajaknuvawe na nezavisnoto sudstvo i unapreduvawe na ~ovekovite prava.

Vo ramkite na grupata zada~i vrzani so ekonomskiot napredok na dr`avata i blagosostojbata na nejzinite gra|ani, oceneto e deka za obezbeduvawe na ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija i na blagosostojbata na nejzinite gra|ani e potrebno:

Isto taka, pobarano e buxetskite sredstva da se rasporeduvaat i tro{at namenski i transparentno. Pritoa, razvojnata komponenta vo iskoristuvaweto na buxetskite sredstva ne smee da se zapostavi.

Obezbeduvaweto uslovi za razvoj na privatnite biznisi i na zemjodelstvoto se ocenuva kako iden pridones kon zgolemuvaweto na vrabotenosta i kon podobruvaweto na standardot na gra|anite. Zatoa se nalo`uva potrebata za obezbeduvawe pobrzo i poednostavno osnovawe mali i sredni pretprijatija, namaluvawe na dava~kite, sozdavawe privilegii za doma{nite i stranskite investitori i obezbeduvawe povolni krediti.

Se razbira deka so dokumentite kon “Gra|anskata platforma za mir i stabilnost” bea predvideni i drugi zada~i kako {to se: povisok ekonomski rast, investicii, reforma na bankarskiot sistem, promeni vo fiskalnata politika, privr{uvawe na privatizacijata na pretprijatijata, promeni vo deviznata politika, natamo{en razvoj na industrijata i dr.

Poa|aj}i od tekstot na dokumentot “Prioriteti nasproti prioriteti” podgotven vo ramkite na proektot “Gra|anska platforma za mir i stabilnost”, mo`e da se utvrdi deka osnovni prioriteti od sferata na socijalnoto `iveewe sodr`ani vo ovaa platforma se:

- strategiski plan za eliminacija na socijalniot pad i na siroma{tijata (namaluvawe na siroma{tijata);

Vo otsustvo na celosno javno publikuvan tekst na programata za rabota na Vladata vo periodot od 2002 do 2006 godina, pri utvrduvaweto na faktot vo koja mera se zemeni predvid ovie prioriteti od strana na Vladata, be{e koristeno ekspozeto na mandatarot Crvenkovski za sostav na novata Vlada na Republika Makedonija. Soglasno so ovoj dokument, koj pretstavuva relevanten indikator za idnite nasoki na dejstvuvawe na Vladata, evidentno e deka taa, vo golema mera, gi ima anticipirano prioritetite sodr`ani vo “Gra|anskata platforma za mir i stabilnost”.

- Vladata na Republika Makedonija ve}e vo prvite sto dena od svoeto formirawe, vo sorabotka so doma{ni i me|unarodni eksperti, da izraboti Nacionalna strategija za sovladuvawe na nevrabotenosta i namaluvawe na siroma{tijata;

- Vladata da vodi dano~na politika, koja }e se temeli vrz principite na neutralnost i pravi~nost;

- Vladata da vodi politika na socijalno partnerstvo so sindikatite za ostvaruvawe i za{tita na pravata na rabotnicite.

Nesomneno, prethodnite sogleduvawa na premierot pretstavuvaat jasna potvrda za sovpa|aweto na prioritetite za idnoto dejstvuvawe na Vladata i onie opfateni vo “Gra|anskata platforma za mir i stabilnost”, a toa se, pred s#: namaluvaweto na stapkata na siroma{tija, zgolemuvaweto na vrabotenosta i podobruvaweto na `ivotniot standard i socijalnata sigurnost na gra|anite na Republika Makedonija.

Koga stanuva zbor za pra{aweto na unapreduvawe na bezbednosnata sostojba vo Republika Makedonija, analizata na sodr`inata na programata za rabota vo Vladata na Republika Makedonija, vo periodot od 2002 do 2006 godina, potvrduva deka sodr`inite na “Gra|anskata platforma za mir i stabilnost” se vgradeni, doprecizirani i dorazraboteni.

Od 9 prioritetni zada~i i celi, duri tri se odnesuvaat na ovaa sfera, precizirani kako:

- vra}awe na mirot vo zemjata, bezbednosta na sekoj gra|anin i imotite na sekoj del od teritorijata na Makedonija;

- vra}awe na prisilno iselenite lica od nivnite domovi, itna obnova na nivnite semejni ogni{ta i na stopanskite kapaciteti uni{teni vo minatogodi{niot voen konflikt;

- vra}awe na doverbata me|u gra|anite od razli~na etni~ka pripadnost i eliminirawe na eventualnoto ~uvstvo na diskriminiranost, strav i nedoverba.

Vo posebnata, sedma glava na programata oddelno se elaborirani pra{awata na koi se sugerira i vo GPMS, osobeno okolu gradeweto me|uetni~ka doverba, donesuvaweto na preostanatite zakoni od Ramkovniot dogovor, sproveduvaweto na Zakonot za odzemawe na oru`jeto, obezbeduvaweto soodvetna zastapenost na etni~kite zaednici vo bezbednosnite strukturi, kako i drugi programski zada~i. I vo ekspozeto na mandatarot na pra{aweto za vra}awe na mirot, bezbednosta i sigurnosta mu be{e daden najgolem prioritet.

Edna od programskite zalo`bi definirani od “Gra|anskata platforma za mir i stabilnost” e i razvojot na lokalnata samouprava i decentralizacijata.

Zakonot za lokalna samouprava be{e donesen od Sobranieto na Republika Makedonija na odr`anata sednica na 24 januari 2002 godina. Toj gi tangira odnosite i nadle`nostite na op{tinsko nivo, odnosot na participacijata na gra|anite vo procesite na predlagawe i donesuvawe odredeni odluki, kako i odnosot na op{tinskata so centralnata vlast.

Stavot na gra|anite vo odnos na decentralizacijata na vlasta poa|a od elementarnoto pravo deka tie treba da bidat vklu~eni vo golem del od aktivnostite {to se povrzani so procesite na odlu~uvawe, osobeno zna~ajni koga se raboti za lokalni problemi i aktivnosti. Ova e osobeno zna~ajno od aspekt na toa deka tie kako dano~ni obvrznici ne treba samo da imaat obvrski za polnewe na buxetot na dr`avata tuku da imaat i pravo da odlu~uvaat kako i kade nivnite pari treba da se upotrebat.

Vo prezentiraniot materijal na dokumentot pod naslov “Prioriteti nasproti prioriteti”, gra|anite ja istaknaa potrebata za pogolemo osamostojuvawe i pogolema avtonomija na lokalnite zaednici, kako i nivna pogolema participacija. Isto taka, tie ja istaknuvaat potrebata za “zaokru`uvawe na zakonodavstvoto vo ovaa oblast i negovo efektivno primenuvawe” kako najva`en uslov za uspe{en razvoj na lokalnata samouprava. Sli~na konstatacija e upotrebena i vo dokumentot od proektot “Gra|anska platforma za mir i stabilnost”.

“Gra|anskata platforma za mir i stabilnost” vo izgotveniot tekst se zalaga i za podobruvawe na me|unarodnata polo`ba na Republika Makedonija, ne zanemaruvaj}i go faktot deka Republika Makedonija be{e edna od prvite zemji vo regionot {to go zapo~na procesot na stabilizacija i asocijacija so EU i celokupno pribli`uvawe kon evro-atlantskite strukturi.

Vo svoeto ekspoze pred Sobranieto na Republika Makedonija, premierot Branko Crvenkovski deklarativno ja naveduva zalo`bata na novata Vlada za integrirawe so EU, naveduvaj}i deka sekoja druga opredelba pretstavuva “istoriski }or-sokak”. Isto taka, premierot ja najavuva rabotata na novata Vlada deklariraj}i deka “bitkata za ostvaruvawe na strate{kite opredelbi na Vladata ne se dobiva vo Brisel tuku tuka, vo Makedonija”.

Premierot, zabele`uvaj}i deka opredelbata za brza integracija vo NATO i EU e opredelba i na site dosega{ni vladi, kako i na re~isi site partii {to nekoga{ se pojavile na makedonskata politi~ka scena, uveruva deka opredelbata na novata Vlada ne e samo deklarativna tuku i su{tinska opredelba.

Faktot {to duri i po istekot na prvite 100 dena od rabotata na novata Vlada, programata za rabota na Vladata s# u{te ne e donesena, i {to i po istekot na prvite 100 dena od nejzinoto konstituirawe ne mo`e da se napravi analiza vrz nea, zboruva deka kako po pra{aweto na evro-atlantskite integracii, taka i po site drugi pra{awa, novata Vlada nema dokraj jasna strategija za svoeto dejstvuvawe.

Programite na politi~kite partii {to ja so~inuvaat ovaa Vladina koalicija za odredeni sostojbi imaat bezmalku identi~ni stavovi, dodeka za nekoi sostojbi se so razli~ni viduvawa.

Za razvojot na pravnata dr`ava, SDSM predviduva vra}awe na ugledot i dostoinstvoto na instituciite na vlasta, za{tita na ~ovekovite i malcinskite prava, po~ituvawe na Ustavot i zakonite nezavisno od etni~kata, verskata ili politi~kata pripadnost na gra|anite, razvivawe nezavisno sudstvo so po~ituvawe na ustavnoto na~elo za samostojna sudska vlast i realizacija na proektot za samostoen sudski buxet. Isto taka, predvidena e efikasna borba protiv korupcijata, koja podrazbira strategija za borba protiv organiziraniot kriminal i spre~uvawe na korupcijata. SDSM predviduva i otvoreno soo~uvawe so nepotizmot vo javniot sektor, kako i po~ituvawe na pravnata dr`ava i vladeewe na pravoto na celata teritorija na Republika Makedonija.

Participientot vo Vladata, LDP, vo svojata programa se zalaga za reformi vo javnata administracija, so paralelna gri`a za egzistencijata na site lu|e {to }e mora da ja napu{tat, za profesionalna dr`avna administracija rakovodena od principite na kompetentnost, odgovornost, transparentnost i partiska neutralnost. Sekako, LDP se zalaga i za strategija za borba protiv korupcijata, dodeka DUI se zalaga za ednakvost na site gra|ani pred zakonite, decentralizacija na vlasta so razvoj na lokalnata samouprava, preku celosna implementacija na Ohridskiot ramkoven dogovor.

Zna~itelen del od programite na pobedni~kite politi~ki partii stana sostaven del i na programata/ekspozeto na novata Vlada {to ja usvoi Sobranieto na Republika Makedonija na denot na konstituiraweto na samata Vlada.

Vsu{nost, toa {to be{e notirano vo “Gra|anskata platforma za mir i stabilnost” (prvo vo izbornite programi na SDSM i LDP, a potoa i vo programata na novata Vlada) nao|a svoevidna operacionalizacija. Pritoa, vo ekonomskata sfera, kako prioritetni zada~i se istaknuvaat:

- buxetska potro{uva~ka vo funkcija na razvojot, a ne vo funkcija na iscrpuvawe na stopanstvoto;

Poa|aj}i od faktot deka prethodno ve}e se izlo`eni prioritetite na Vladata od aspekt na razre{uvawe na problemite vo socijalnata sfera, vo prodol`enie e elaborirana nivnata kompatibilnost so prioritetite sodr`ani vo predizbornite programi na politi~kite partii koi{to participiraat vo raboteweto na Vladata.

Socijaldemokratskiot sojuz na Makedonija, vo odnos na re{avaweto na problemite vo socijalnata sfera, vo svojata predizborna programa predlaga namaluvawe na nevrabotenosta kako prvenstvena zada~a. Za ostvaruvawe na ovaa svoja cel, Vladata predlaga golem broj merki za koi smeta deka }e dadat brzi i vidlivi efekti. Pred s#, stanuva zbor za obezbeduvawe soodvetni dano~ni olesnuvawa na rabotodavcite i vr{itelite na samostojna dejnost, obezbeduvawe mikrokrediti so povolni uslovi za zapo~nuvawe semeen biznis, odnosno samovrabotuvawe, zajaknuvawe na poddr{kata vo formirawe mali i sredni pretprijatija, davawe tehni~ka pomo{ vo iniciraweto i realizacijata na strukturni promeni kaj ekonomskite subjekti, dopolnitelni dano~ni olesnuvawa, kreditirawe i subvencionirawe na platite pri vrabotuvaweto na invalidizirani lica i lica so pre~ki vo razvojot, organizirawe javni raboti za proekti od oblasta na komunalnata infrastruktura, ekologija i drugo, finansirawe na programi za obuka, dokvalifikacija, prekvalifikacija, razvoj na oddelni ve{tini ili steknuvawe odredeni konjuktivni znaewa.

Isto taka, vo predizbornata programa na SDSM decidno e napi{ano: “Imame nacionalna programa za borba protiv siroma{tijata”. Imeno, SDSM vo svojata predizborna programa istaknuva deka siroma{tijata ne mo`e da is~ezne preku no}. No, nema da se dozvoli da prodol`i procesot na socijalno raslojuvawe, vo koj na edna strana preku no} se sozdavaat bogati, a od druga strana mnozinstvoto ostanuva vo siroma{tija.

Pritoa, za uspe{na realizacija na svojata Nacionalna programa za borba protiv siroma{tijata, Vladata smeta deka e neophodno svoeto dejstvuvawe da go naso~i vrz re{avawe na socijalnite problemi (nevrabotenosta, socijalnoto raslojuvawe, siroma{tijata), re{avawe na ekonomskite problemi i re{avawe na zdravstvenite problemi. Istovremeno, taa smeta deka e neophodno socijalnata pomo{ da stigne vo vistinski race.

Liberalno-demokratskata partija, vo odnos na re{avaweto na problemite vo socijalnata sfera, vo svojata predizborna programa predlaga nacionalen dogovor za zgolemuvawe na vrabotuvaweto me|u Vladata, sindikatite i rabotodava~ite. Pritoa, “dogovorot }e pretstavuva napor da se pottikne mobilnosta na trudot, negovata fleksibilnost, garantiranoto sozdavawe novi rabotni mesta, eliminiraweto na “divovrabotenite”, odnosno nivno prijavuvawe i osiguruvawe”. Istovremeno, so dogovorot se preciziraat obvrskite na site partneri oddelno.

Liberalno-demokratskata partija vo svojata predizborna programa predlaga i soodvetna socijalna politika za ubla`uvawe i sovladuvawe na siroma{tijata.

Demokratskata unija za integracija, pri re{avaweto na problemite vo socijalnata sfera, vo svojata predizborna programa posvetuva mnogu pomalo vnimanie. Imeno, soglasno so analiziranite izvadoci od nivnata predizborna programa, nivniot stav vo eksplicitna forma e izrazen kako anga`man za izgradba na sovremen ekonomski sistem, koj treba da sozdade prostor i garancii za stranski investicii, so {to neminovno }e se namali siroma{tijata.

Evidentno, od prethodnoto sleduva deka postoi visok stepen na korelacija me|u sodr`inite na predizbornite programi na partiite koi{to se denes na vlast i programata na Vladata koga e vo pra{awe re{avaweto na problemite od socijalnata sfera. Pritoa treba da se zabele`i, osobeno koga se vo pra{awe Socijaldemokratskiot sojuz na Makedonija i Liberalno-demokratskata partija, deka predizbornite programi na partiite mnogu podetalno go elaboriraat razre{uvaweto na socijalnite problemi otkolku {to toa go pravi generalnata programa na Vladata, odnosno ekspozeto na premierot. Vo toj kontekst, se ~ini deka treba da se po~eka najavenata (s# u{te neizrabotena) detalna programa za rabota na Vladata, za da se dobie porealna pretstava za toa vo koja mera vo programata na Vladata }e bidat inkorporirani pooddelnite konkretni predlozi za nadminuvawe na socijalnite problemi, sodr`ani vo predizbornite programi na partiite na vlast.

Programite na participientite vo vlasta, vo liceto na Koalicijata “Za Makedonija zaedno”, koja ja so~inuvaat 10 politi~ki partii od razli~ni etni~ki zaednici, a me|u koi najvlijatelni se SDSM i LDP, od edna strana i Demokratskata unija za integracija, kako pobedni~ka partija od albanskata etni~ka zaednica, se so razli~ni viduvawa na sostojbite. O~igledno e deka na pra{aweto za mirot i bezbednosta, koalicijata “Za” e decidna i nejzinite programski zada~i modificirani vo programata na Vladata se re~isi celosno iscrpeni, vklu~uvaj}i go i pra{aweto za etni~ka zastapenost vo bezbednosnite strukturi. Spored raspolo`livite materijali, DUI vo sferata na odbranata i bezbednosta se fokusira na sostavot na bezbednosnite sili, koi “ne ja otslikuvaat etni~kata kompozicija na naselenieto”, zalagaj}i se za “vklu~uvawe na {to pogolem broj Albanci vo dr`avnite strukturi na odbranata i bezbednosta” i potsetuvaj}i na obvrskite {to vo ovaa smisla proizleguvaat od Ohridskiot ramkoven dogovor.

Na ovoj segment, Vladata vo svojata programa se zalaga za “sposobni, profesionalno dobro obu~eni i dobro opremeni bezbednosni sili, koi }e go odrazuvaat etni~kiot sostav na naselenieto”. I premierot, vo svojstvo na mandatar, vo svoeto ekspoze, kako prioritetno go elaborira pra{aweto za mirot i bezbednosta vo zemjata, naglasuvaj}i go kako “prva rabota i zada~a na novata Vlada”. Premierot e kategori~en deka mnogu raboti vo zemjata se zavisni od “sproveduvaweto vo celost na Ohridskiot ramkoven dogovor, koj za ovaa vlada }e bide eden od najvisokite prioriteti. Stoime nad sekoj zbor i zapirka. ]e sprovedeme s# kako {to e dogovoreno. Ni{to pove}e, ni{to pomalku… Treba da razbereme i da prifatime deka Makedonija ni pripa|a na site podednakvo i deka nikoj nema ekskluzivno pravo na nejzina sopstvenost”.

Politi~kite partii {to ja formiraa Vladata, vo svoite izborni programi, ne posvetija vnimanie na razvojot na lokalnata samouprava sporedlivo so ona {to im go posvetija na nekoi drugi segmenti od svoite programi (bezbednosta, ekonomijata, socijalnata za{tita, obrazovanieto itn.). Vo svoite izborni programi, partiite vetija deka }e go slu{aat glasot na narodot i deka “SDSM }e gi pottiknuva gra|anite neposredno da u~estvuvaat vo vr{eweto na rabotite od nadle`nost na lokalnata samouprava”. Isto taka, partiite vetuvaa deka na gra|anite }e im obezbedat u~estvo vo utvrduvawe na krucijalnite pra{awa, koi se zna~ajni za procesot na decentralizacija. Od svoja strana, spored LDP, zajaknatite lokalni strukturi }e otvorat “mo`nosti site gra|ani da u~estvuvaat vo donesuvaweto odluki na lokalno nivo”. Vo izvadocite od izbornata programa na Demokratskata unija za integracija, za decentralizacija na vlasta mnogu kratko zboruva i nejzinata deklaracija, kade {to se uka`uva deka DUI }e se zalaga za “decentralizacija na vlasta i razvojot na lokalnata samouprava”.

I vo oblasta na me|unarodnata polo`ba na zemjata, vo otsustvo na usvoena programa na Vladata, edinstveno ne{to so {to mo`e da se pravi komparacija za kompatibilnosta so programite na partiite od Vladinata koalicija pretstavuva ekspozeto na premierot. Vo ovoj kontekst, mora da se napomene deka programite na partiite se apsolutno kompatibilni so ekspozeto na premierot izlo`eno pred Sobranieto na Republika Makedonija. Me|utoa, neizostaven e faktot deka za polo`bata na Republika Makedonija na me|unaroden plan i integracijata so EU i NATO. vo site programi na partiite, pa duri i vo ekspozeto na premierot, se naveduvaat nekolku deklarativni re~enici na krajot od soodvetnata programa ili ekspoze, so koi se naveduva strate{kata opredelba na soodvetnata partija/Vlada za integrirawe vo ovie strukturi.

Bez pretenzija da se opravdaat odredeni otstapuvawa, nu`no e da se istakne deka novata Vlada na Republika Makedonija, u{te vo fazata na svooto konstituirawe, se soo~i so te{koto nasledstvo od prethodnata vlast. Stanuva zbor za nekolku desetina iljadi “gladni” rabotnici, problemot na golemite zagubari, problemot na korupcijata, na organiziraniot kriminal, na nedozvolenata trgovija so narkotici i belo robje i dr. Pritoa se o~ekuva{e i implementacija na Ramkovniot dogovor, popisot na naselenieto, doma}instvata i stanovite; potpi{uvaweto na noviot Stend-baj aran`man so MMF i drugi zada~i od strategiski karakter. Vo samiot start, t.e. vo tekot na 100 dena, na novata Vlada glavobolka & zadade i Sojuzot na sindikatite na Makedonija so zakanite za generalen {trajk, protestite na takanare~enite “lavovi”, branitelite i voop{to rezervniot sostav na voenite stare{ini i policajci so s# ponaglasenite barawa vrzani za u~estvoto vo voeniot konflikt, redicata nere{eni obrazovni problemi i dr. I pokraj toa, novata Vlada uspea da se konstituira i konsolidira so site pridru`ni slabosti.

Po izminatite 100 dena, pravnata dr`ava funkcionira{e vo znak na davawe mo`nosti i uslovi za poefikasen razvoj na pravnata dr`ava, iako s# u{te postojat sektori kade {to pravnata dr`ava ne funkcionira vo smisla na bezbednosta i sigurnosta na gra|anite i kade {to ne mo`e da dojde do celosna primena na Ustavot i zakonite.

Odredeni ministerstva, kako {to e Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, ne mo`at da vr{at celosna kontrola vo oddelni regioni so cel pronao|awe lica za koi postojat dokazi deka se storiteli na krivi~ni dela, poradi {to se raspi{uvaat i poternici, iako se znae duri i kade se krijat takvite storiteli na teritorijata na Makedonija. Sepak, vo ovoj segment postoi razlika vo pozitivna smisla sporedeno so iskustvata i praktikata na prethodnata vlada.

Vo izminatite 100 dena, Vladata ne poka`a najdobri rezultati po pra{aweto na departizacijata i depolitizacijata na organite na dr`avnata uprava, bidej}i s# u{te se biraat lu|e {to pripa|aat na odredeni politi~ki partii, a se zapostaveni profesionalnite kvaliteti i mo`nosti za upravuvawe. Sepak, za pozdravuvawe se ~ekorite na LDP, koi usledija po reakcijata na gra|anite, iako, za `al, toa ne be{e sledeno i od SDSM.

Vo izminatite 100 dena, Vladata poka`a rezultati vo borbata protiv organiziraniot kriminal i spre~uvaweto na korupcijata. Zajaknatite kontroli i revizii, osobeno na procesite na privatizacija, rezultiraa so podignuvawe golem broj istra`ni postapki. Zgolemeni se i aktivnostite po pra{aweto na spre~uvaweto na organiziraniot kriminal, osobeno vo otkrivaweto i spre~uvaweto na nelegalnata trgovija so lu|e.

Vakvite aktivnosti Vladata treba da gi prodol`i. Pritoa, osobeno treba da se vnimava da nema selekcija na licata protiv koi }e se prezemat istra`ni postapki. Postapkite ne treba da bidat ograni~eni nitu vremenski – treba da se prezemaat dejstva i za dela storeni pred 1998, nitu pak spored etni~kata ili partiskata pripadnost na osomni~enite.

Vo prvite 100 dena se zabele`uvaat nedovolno po~ituvawe i primenuvawe na me|unarodnite dogovori {to Republika Makedonija gi ima ratifikuvano. Takov primer e odolgovlekuvaweto na sorabotkata so Ha{kiot tribunal.

Vo vrska so primenata na Ramkovniot dogovor, Vladata izraboti dinamika za donesuvawe na zakonite i podzakonskite akti. Sepak, dinamikata ne soodvetstvuva na propi{anoto vo Ramkovniot dogovor, {to od druga strana e i razbirlivo imaj}i go predvid docneweto {to se provlekuva od potpi{uvaweto na dogovorot.

Novata Vlada gi opredeli osnovnite nasoki na makroekonomskata politika za 2003 godina. Imeno, be{e izgotven i donesen Akcionen plan za implementacija na Ramkovniot dogovor, otpo~na antikorupciskata akcija i so pretstavnicite na MMF be{e potpi{an dolgoo~ekuvaniot Stend-baj aran`man, so {to se sozdadoa uslovi za privlekuvawe stranski kapital.

Vo tekot na 100 dena se odr`uvaa stabilni ceni i stabilen devizen kurs na denarot, a deviznite rezervi bea zadr`ani na nivo od 800 milioni dolari. Mo`e da se ka`e deka za`ivuvaat industriskoto proizvodstvo i stokovnata razmena so stranstvo, no s# u{te nedovolno za da se obezbedi podinami~en razvoj.

Bidej}i za glavniot partner vo novata Vlada (SDSM) povtornoto prezemawe na vlasta zna~i predizvik, normalno e da o~ekuvame deka naredniot period }e bide {ansa za ostvaruvawe na predvidenoto vo programata na Vladata. Vo toj pogled, odredeni kadrovski osve`uvawa vo Vladata, koi treba da se izvr{at {to pobrgu, }e zna~at svoevidna garancija.

Zaslu`uva vnimanie ocenkata deka pretstavnicite na Vladata vo razgovorite so pretstavnicite na MMF ne se snajdoa najdobro. Tie, vo nemo`nost preku poefikasna fiskalna politika da obezbedat pogolemi buxetski prihodi, se soglasija so varijantata za zgolemuvawe na stapkata na DDV za artiklite so povlastena stapka. So toa navistina }e se sanira buxetskiot deficit za 2003 godina, no od druga strana negativno }e se vlijae vrz standardot na naselenieto. A toa zna~i natamo{no osiroma{uvawe.

Isto taka, ne e storeno dovolno za privlekuvawe na direktni stranski investicii, so {to bi se nadomestil deficitot na sopstvenata akumulacija. Sekako, vo toj pogled krevkata politi~ka situacija s# u{te pretstavuva pre~ka za prodor na stranskiot kapital. Vpro~em, bez novi investicii, ne mo`e da se zgolemi aktiviraweto na postojnite i izgradbata na novi kapaciteti, a so toa i namaluvawe na brojot na nevrabotenite, odnosno zgolemuvawe na brojot na vrabotenite, {to od svoja strana pozitivno bi vlijaelo vrz namaluvaweto na negativnite efekti od zgolemeniot DDV i vrz namaluvaweto na siroma{tijata.

Poa|aj}i od faktot deka osnovni prioriteti vo raboteweto na Vladata se namaluvaweto na siroma{tijata i nevrabotenosta, analizata za rabotata na Vladata vo prvite 100 dena e bazirana vrz sogleduvawata {to taa napravila vo izminatiot period vo odnos na ovie problemi. Vo toj kontekst osobeno vnimanie zaslu`uva analizata na tri zna~ajni dokumenti, koi vo golema mera gi opredeluvaat nasokite na dejstvuvawe na Vladata vo odnos na prethodno anticipiranite problemi od socijalnata sfera. Stanuva zbor za Nacionalnata strategija za namaluvawe na siroma{tijata vo Republika Makedonija, Socijalniot dogovor i Stand-baj aran`manot so Me|unarodniot monetaren fond.

1. Nacionalna strategija za namaluvaweto na siroma{tijata vo Republika Makedonija

Koga e vo pra{awe analizata na ovoj zna~aen dokument, treba da se zabele`i deka nezavisno od toa {to i partiite vo svoite predizborni programi, i Vladata vo svojata programa za rabota, najavuvaa sopstvena Nacionalna strategija za namaluvaweto na siroma{tijata vo Republika Makedonija, zaradi kratkiot period na vladeewe ne bea vo mo`nost da izgradat sopstvena Strategija. Postojnata Strategija e izrabotena od Komitet za podgotovka na Strategijata predvoden od porane{niot minister za finansii na porane{nata Vlada. Strategijata e rabotena vo soglasnost so barawata na Svetskata banka vo periodot 1999 – 2000 godina (vremenata verzija), odnosno 2000 – 2002 godina (postojnata verzija). Strategijata se u{te oficijalno ne e prifatena od Vladata, tuku taa pretstavuva pojdovna osnova za gradewe operativni strategii za nadminuvawe na siroma{tijata i nevrabotenosta.

Sepak, imaj}i predvid deka postojnata Strategija pretstavuva pojdovna osnova za nadminuvawe na siroma{tijata i nevrabotenosta, odnosno pretstavuva konkreten patokaz za slednite ~ekori na Vladata vo odnos na re{avaweto na problemot na siroma{tijata i nevrabotenosta, sosema nakratko, }e uka`eme na na{eto viduvawe vo koj pravec taa trba da se menuva i nadograduva.

Strategijata treba i mo`e da se gradi i ponatamu, so primena na pluralisti~ki metodolo{ki pristap koj{to vo sebe, so podednakva relevantnost pri presmetkata na stapkata na siroma{tija, gi zema predvid kako potro{uva~kata, taka i prihodite. Istovremeno, neophodno e da se posveti pogolemo vnimanie na eden od osnovnite generatori na siroma{tijata - nevrabotenosta, niz dopolnitelna analiza na frikcionata, strukturnata i cikli~nata nevrabotenost. Potrebno e da se posveti pogolemo vnimanie i na fenomenot na neednakvosta, kako nerazdelen element od analizata na stepenot na siroma{tija.

Isto taka, zaradi faktot {to ponudenite podatoci vo Strategijata se od dveiljadita godina, na mislewe sme deka e neophodna edna nova analiza na `ivotniot standard na eden ne taka mal del od makedonskata populacija koja{to, iako direktno ne spa|a vo siroma{no naselenie, naskoro toa mo`e da bide.

Vladata na Makedonija na 20 dekemvri 2002 godina potpi{a Socijalen dogovor za sorabotka (socijalno partnerstvo) so Sojuzot na sindikatite na Makedonija. Vo kontekst na ovaa analiza treba da se istakne deka ovoj dogovor gi afirmira slednive prioriteti od socijalnata sfera:

- sozdavawe uslovi i pretpostavki za otvorawe novi rabotni mesta i namaluvawe na nevrabotenosta;

Ovoj ~ekor na Vladata mo{ne eksplicitno zboruva deka taa e cvrsto re{ena svoite predizborni vetuvawa da gi ostvari vo praksa. Najdobar pokazatel za toa e evidentnoto sovpa|awe na prethodno nabroenite prioriteti i onie {to bea dadeni, kako vo predizbornite programi na partiite, taka i vo ekspozeto na premierot. Ocenuvaj}i go Socijalniot dogovor kako pozitiven poteg vo raboteweto na Vladata vo prvite sto dena, preostanuva da vidime vo koja mera toj }e bide realiziran vo periodot {to sleduva.

Na 7 fevruari 2003 godina Vladata go potpi{a dolgoo~ekuvaniot aran`man so Me|unarodniot monetaren fond. Dobrata strana na ovoj aran`man e faktot {to pokraj direktnata finansiska podr{ka od MMF vo iznos od 27 milioni dolari, toj avtomatski treba da gi odmrzne i neophodnite sredstva od donatorite vo iznos od okolu 126 milioni dolari. Lo{ata strana proizleguva od korekcijata na stapkata na DDV – cenata {to makedonskite gra|ani treba da ja platat za dobivawe na ovoj aran`man. Imeno, izmenata na danokot na dodadena vrednost predviduva namaluvawe na op{tata stapka od 19 na 18 %, no i prefrlawe na pogolema grupa proizvodi od sega{nata povlastena stapka od 5% na nivo na op{tata od 18%. Na ovoj na~in, ako se izostavat osnovnite prehranbeni produkti, }e dojde do zgolemuvawe na cenata na proizvodi i uslugi koi{to direktno vlijaat vrz `ivotniot standard na gra|anite.

Op{tite ocenki za bezbednosnata sostojba vo zemjata vo prvite 100 dena na Vladata variraat od “nestabilna”, preku “krevka” do “relativno stabilna”. Sepak, treba da se konstatira deka taa ne e na zadovolitelno nivo. Toa e usloveno od mnogu sostojbi i nastani, osobeno vo zapadniot del na Makedonija ili poto~no vo po{irokiot region na zemjata, koj vo 2001 godina be{e zafaten so voeni dejstvija. Vo ovoj region s# u{te ima reoni kade {to pravnata dr`ava ne funkcionira, kade {to bezbednosta i sigurnosta na gra|anite ne se zagarantirani, mirot s# u{te celosno ne vladee, a nekoi delovi ne mo`at da bidat kontrolirani od bezbednosnite sili. Policijata i etni~ki me{anite ekipi ne se prisutni vo site naselbi. S# u{te ima prostori so ograni~eni mo`nosti za dvi`ewe, koi se obezbeduvaat so organizirani konvoi so koi se postignuvaat potrebnite efekti. Za tie podra~ja celosnata kontrola i ponatamu e samo plan, vklu~uvaj}i i planovi za izgradba na policiski stanici ili nivno opremuvawe. Seto toa ima negativno vlijanie vrz raspolo`bata na naselenieto, koe nezavisno od etni~kata pripadnost bara prisustvo na policiski sili {to }e im ja garantiraat bezbednosta.

Posledicite od necelosnata kontrola vo site delovi na zemjata se ogleduvaat vo prodol`enoto dejstvuvawe na kriminalni bandi za koi se smeta deka operiraat vo grupi od 5 do 10 lica. Vo posledno vreme, nivniot broj e s# pogolem, kako i opasnostite vo odnos na bezbednosta. Vo kontinuitet se slu~uvaat ubistva, ranuvawa i maltretirawa na gra|ani, ograbuvawa i povtorni razru{uvawa na obnoveni domovi i drugi objekti, kra`bi, kidnapirawa, uceni i sli~ni pojavi.

Sepak, postoi kvalitativna razlika vo priodot kon sogleduvaweto na problemite od oblasta na mirot i bezbednosta me|u sega{nata i prethodnata Vlada. Se zabele`uvaat i konkretni pozitivni pomestuvawa, iako rezultatite se daleku od nade`ta i `elbite na gra|anite.

Vo bezbednosnite strukturi, kako rezultat na naporite za implementacija na Ohridskiot dogovor, pripadnici na etni~kite zaednici se postaveni i na najvisoki mesta – zamenici-ministri, dr`avni sekretari, s# do komandiri na policiski stanici. Pokraj toa, vo izminatite 100 dena na ovaa Vlada, preku kratkotrajni kursevi se postignati i odredeni rezultati vo “pravi~nata zastapenost na etni~kite zaednici”. Ova osobeno se odnesuva na Albancite. Nacionalnata struktura na bezbednosnite sili e zna~itelno podobrena, a merkite {to se sproveduvaat vo Vladata i nadle`nite ministerstva u{te pove}e }e soodvetstvuvaat na nacionalnata struktura na naselenieto. Vo ovoj period, sepak, se provlekuvaat dve sostojbi: otstapuvawe vo odnos na zastapenosta na drugite etni~ki zaednici, osobeno Romite, vo konkretnite kadrovski re{enija, i provlekuvawe na nesoodvetni kandidati pri izborot na pripadnici na bezbednosnite sili. Imeno, se zabele`uva otstapuvawe od op{tite kriteriumi pri izborot na kandidati od redovite na etni~kite zaednici, koi prethodno treba da pominat niz specijalna obuka.

Vo programata na Vladata e izbegnata kvalifikacijata “paravoeni strukturi”. Vo GPMS, vo delot za bezbednosta vo dr`avata, ova pra{awe zazema ~elno mesto. Razlikata vo kvalifikacijata se javuva kako odraz na sfa}awata za toa dali paravoenite strukturi se raspu{teni po rasformiraweto na ONA, ili, pak, tie se i ponatamu prisutni, no kako kriminogeni grupi - kako {to naj~esto se spomnuvaat od strana na oficijalnite organi vo dr`avata vo izminatite 100 dena. Izve{taite od terenot zboruvaat za dobro vooru`eni i podvi`ni grupi, so~ineti od po 10, pa i pove}e pripadnici na raspu{tenata ONA. Nivnoto dejstvuvawe nalikuva na paravoena formacija, poradi {to i ne smee da se minimizira mo`nosta za zagrozuvawe na mirot i stabilnosta vo oddelni reoni i regioni. Duri i so prifa}awe na kvalifikacijata “kriminalni bandi”, otsustvuva brza i efikasna akcija za spravuvawe. Posledicite od toa se golem broj `rtvi, ubistva i ranuvawa, pqa~ki, zakani, uceni, razru{uvawe na objekti (pred s#, obnoveni) vo re~isi site krizni regioni, kako i ograni~enata mo`nost za dvi`ewe i soobra}aj, koja se ogleda pred s# vo nemo`nosta da se vospostavi patni~ki `elezni~ki soobra}aj na relacija Skopje - Tetovo - Gostivar - Ki~evo.

Vo svoite reakcii, mesnoto naselenie bara {to pobrzo i poefikasno ras~istuvawe so ovie kriminalni bandi (paravoeni formacii), a Vladata e dol`na da go slu{ne glasot na narodot, osobeno koga toj se identifikuva nezavisno od nacionalnata pripadnost. Zna~i, rezultatite na ovoj plan se vidlivi no ne i celosni.

Za da mo`at bezbednosnite sili da gi prezemat site merki za vospostavuvawe na mir i bezbednost na gra|anite, neminovno e da prethodi razoru`uvawe na civilnoto naselenie. Procenkite se dvi`at okolu toa deka nelegalno oru`je kaj gra|anite se nao|a vo koli~ina od 600-700 iljadi par~iwa ili prose~no, sekoj tret `itel na Makedonija poseduva oru`je. Akcijata za razoru`uvawe ne mo`e i ne smee da ja vodi stihija, tuku taa treba da bide organizirana i maksimalno isplanirana, regulirana so zakon i so vklu~eni me|unarodni faktori.

Vo izminatite 100 dena na novata Vlada, za potrebata od donesuvawe na ovoj zakon samo se diskutira i konstatira. Identi~en e slu~ajot i so Parlamentot. Iako zakonot za razoru`uvawe se smeta{e za prioritet poradi vkupnite efekti {to treba da se postignat okolu kontrolata na sostojbite vo celata dr`ava, prakti~no ni{to ne e postignato. Odolgovlekuvaweto i odlo`uvaweto na donesuvaweto na zakonot sozdavaat te{ki posledici. Iskustvoto od drugi zemji poka`uva deka za uspe{no sobirawe na oru`jeto e potrebno vreme od 3 do 18 meseci. Toa zna~i deka aktuelnata vlast, prolongiraj}i go donesuvaweto na zakonskata regulativa, ja prolongira i akcijata.

Iako se izminati re~isi godina i polovina od oficijalnoto prestanuvawe na voenite dejstvija, Makedonija se sudruva so problemot na vra}awe na raselenite. Spored podatocite, vo razli~ni centri, hoteli, privatni ku}i i sli~no, nadvor od svoite domovi se nao|aat u{te okolu 8000 lica. Nivnoto vra}awe go popre~uvaat pove}e pri~ini: nefunkcioniraweto na pravnata dr`ava i prividniot mir vo kriznite regioni, ~uvstvoto na nesigurnost i nebezbednost, natamo{nite zakani, no i prodol`eni zlodela na razni vooru`eni kriminalni bandi.

Pra{aweto za vra}awe na raselenite se nao|a me|u devette prioriteti vo programata na Vladata. Pretsedatelot na Vladata vo edna prilika, pri sredba so raselenite od Ara~inovo, naglasi deka “celta na ovaa Vlada, na koja rabotime i nema da otstapime bez razlika na pre~kite so koi }e se soo~ime, e site vnatre{no raseleni lica da se vratat vo svoite domovi”. Na istata sredba premierot ocenuva deka “ovoj proces vo izminatiot period ne bil dovolno uspe{en i brz”.

Sostojbata se povtoruva. Nema nikakov ishod nitu organizirana i programirana akcija za vra}awe na raselenite od kolektivnite centri. Gra|anite negoduvaat deka za prestoj na raselenite nepovratno se tro{at pari so koi treba da im se podobrat uslovite za vra}awe. Nacionalniot interes za vra}awe na raselenite vo nivnite domovi ne se preto~uva vo delo. Problemot ostanuva otvoren bez vidlivi konkretni merki. Vra}aweto na raselenite se povrzuva i so neminovnosta od obnova na razru{enite stopanski kapaciteti. Ovoj proces dosega ne e nitu zapo~nat.

I ovaa Vlada ne poka`a pogolema podgotvenost, barem vo dosega{niot period, da gi ras~isti dilemite so sudbinata na kidnapiranite i is~eznatite lica. Vo izminatite ~etiri meseci be{e odr`ana edna sredba na semejstvata na 12 kidnapirani so premierot i edna na rodninite na 6 is~eznati so ministerot za vnatre{ni raboti. Dosega s# se sveduva na vetuvaweto deka “najodgovorno }e se raboti na rasvetluvawe na sudbinata na kidnapiranite”, a tvrdewata deka “najgolemiot del od dokumentacijata za slu~ajot kidnapirani is~eznal od arhivata na MVR” ne pretstavuvaat zadovolitelna protivvrednost za dosega{nata neefikasnost.

Prakti~no, mo`e da se ka`e deka programskata opredelba na Vladata za “razjasnuvawe na sudbinata na kidnapiranite lica i odgovornosta za izvr{enite kidnapirawa, kako i sudbinata na is~eznatite lica” ne e ni zapo~nata so realizacija. Misterijata so kidnapiranite 12 Makedonci, site od tetovskiot kraj, kako i na is~eznatite 6 Albanci, ostanuva nerazjasneta, {to vlijae vrz raspolo`bata na gra|anite i vrz bezbednosnata sostojba vo regionot.

Vo zemjata prodol`uvaat nasilstvata vrz nevinoto naselenie. Niv gi vr{at kriminogeni grupi. Nezavisno od nacionalnata pripadnost, civilnoto naselenie niv ne gi prifa}a. Na etni~ki ~isti teritorii ovie nasilstva poprimaat karakter na uceni za pari, ograbuvawe, {irewe prostitucija i sli~ni nedela, koi go namaluvaat op{tiot vpe~atok za efikasnost na bezbednosnite sili i kontrola vrz celata teritorija na zemjata. Me|utoa, vakvi nasilstva, palewa i pritisoci se zabele`itelni i vo etni~ki me{anite sredini.

Ovoj vid dejstvuvawe poprima karakter na nastojuvawe za sozdavawe etni~ki ~isti teritorii. Programskata opredelba na Vladata za “spre~uvawe sekakov vid nasilstvo ili pritisok za etni~ko ~istewe na oddelni naselbi ili delovi na teritorijata na Makedonija” nema pokonkretni rezultati.

Me|u prioritetite na gra|anite, vo odnos na celokupnoto funkcionirawe na dr`avata i nejzinite organi, bea decentralizacijata, razvojot i funkcioniraweto na lokalnata samouprava. Centralizacijata na dr`avata so mo} {to e koncentirana na dr`avno nivo pretstavuva eden od problemite so koi sekojdnevno se sretnuva obi~niot gra|anin. Zatoa, eden od prioritetite na vlasta, koja gi izmina prvite 100 dena, treba{e da bide i jakneweto na funkciite i ingerenciite na lokalnata samouprava, odnosno na op{tinite. Iako Zakonot za lokalna samouprava e donesen, sepak ostanuva da se donesat i dopolnitelnite zakoni {to }e ja reguliraat ovaa oblast. Za taa cel, Ministerstvoto za lokalna samouprava podgotvi Operativen plan za realizacija na Ramkovniot dogovor. Spored Ministerstvoto za lokalna samouprava, zakonite za javni pretprijatija, za rabotni odnosi, za sudovite, za patni ispravi, za naroden pravobranitel, za izvr{na postapka, za sredno obrazovanie, za osnovno obrazovanie, za kultura, za upotreba na simbolite na zaednicite, za Republi~kiot sudski sovet i zakonot za upotreba na jazicite, koi proizleguvaat kako obvrska od potpi{aniot Ramkoven dogovor, do krajot na april treba da bidat dostaveni do Sobranieto.

Od druga strana, vo bezmalku site op{tini i nivni edinici se vklu~eni novi lu|e, vo najgolemiot broj slu~ai pretstavnici na koalicijata “Za Makedonija zaedno”. Vo nekoi edinici za lokalna samouprava se zabele`uva deka za ~elni lu|e vo podra~ni edinici se postaveni lu|e {to nemaat soodveten stepen na obrazovanie ili se bez stru~nost i kompetencii za funkcijata ili resorot {to go dobile. Nekade se zabele`uva deka kako osnoven kriterium za nazna~uvawe se zema dosega{nata partiska aktivnost.

Drug podatok {to pa|a v o~i e tendencijata vo mnogu ustanovi na ~elni pozicii da se vratat kadrite {to na tie funkcii bile pred izborite vo 1998 godina. Ova gi potkrepuva somnevawata okolu podgotvenosta na Vladata vo pravec na prezemawe ~ekori za poradikalni promeni, kako vo edinicite na lokalnata samouprava taka i na dr`avno nivo, so imenuvawe na mladi, stru~ni i kompetentni lu|e na ~elni mesta, podgotveni da vovedat kvalitetni promeni vo resorite vo koi bi bile postaveni.

Vo nekoi institucii se zabele`uva i prisustvo na nepotizam za {to e alarmirano vo pove}e navrati. Anketite, na primer vo Bitola, poka`uvaat deka Vladata treba poenergi~no da se bori so ovaa pojava so koja nekoi lokalni i dr`avni mo}nici demonstriraat mo} i avtoritet.

Bidej}i vo kriznite podra~ja treba da za`iveat i me{anite policiski patroli, ostanuva vo naredniot period da se vidi kako so ovoj problem }e se spravi Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, no i lokalnata samouprava. Poka`anite rezultati dosega ne se dokraj jasni, za da mo`e da se izvle~e konkreten zaklu~ok.

Osvrnuvaj}i se na tretmanot na nevladinite organizacii od strana na lokalnata samouprava, treba da se istakne deka, vo svoeto ekspoze pri izborot na Vladata, mandatarot Crvenkovski go naglasi zna~eweto koe{to, pokraj mediumite, treba da go imaat i gra|anite i nevladiniot sektor. Ova, na nekoj na~in, im dava pogolema te`ina na nevladinite organizacii, za da mo`at da bidat korektori i inicijatori vo razvivaweto na demokratskite procesi, kako i faktor {to sekoga{ }e bide respektabilen, zatoa {to poa|a od interesite na obi~nite lu|e. Sepak, sega{niot tretman na nevladinite organizacii od strana na vlasta na site nivoa poka`uva deka nevladinite organizacii se nedovolno vklu~eni vo borbata protiv korupcijata, razoru`uvaweto, nepotizmot i nevrabotenosta. Tie se nedovolno koordinirani vo svoite aktivnosti, osobeno vo segmentite {to treba da ja razvivaat lokalnata samouprava.

Analizata za sproveduvawe na vetenoto od prvite 100 dena na Vladata vo ovoj moment e dosta te{ka, so ogled na toa deka stanuva zbor za dolg proces, istovremeno znaej}i i deka ovaa vremenska distanca prakti~no ne zna~i ni{to.

Bitno e da se napomene deka, koga se zboruva za pribli`uvawe kon Evropskata unija i NATO, a osobeno kon EU, ne stanuva zbor za pribli`uvawe {to mo`e da go sprovede ili deklarira eden ~len od koja bilo vlada, nitu pak deka za pribli`uvaweto do EU mo`e da bide zadol`en samo eden ~len na Vladata. Pribli`uvaweto kon EU zna~i rabota i gradewe strategija na site poliwa od op{testvenoto `iveewe, po~nuvaj}i so funkcionalna pravna dr`ava, reformi vo ekonomskiot sistem i finansiite, preku zdravstvoto, sudstvoto, vnatre{nite raboti, odbranata, pa s# do kulturata, za{titata na `ivotnata sredina i zemjodelstvoto. Zatoa i monitoringot vo ovoj sektor ne mo`e da se ograni~i samo na sledeweto na eden resor tuku na celokupnata rabota i aktivnost na Vladata vo site nejzini resori.

Vladata vo prvite 100 dena poka`a deka ima namera da vovede red vo nadvore{nata politika na Republika Makedonija. Sepak, ne se prezemeni merki so koi }e se poka`e deka pretstavuvaweto na Makedonija vo svetot e pra{awe od nacionalen interes.

Respektot kon stavot na premierot deka strategijata za re{avawe na sporot so Grcija okolu upotrebata na ustavnoto ime na Republika Makedonija ne se diskutira javno – ne go ograni~uva misleweto deka sporot okolu imeto, barem vo javnosta, sozdade vpe~atok na spor na relacija pretsedatel na dr`ava – Vlada. Dolgo vreme nenazna~eniot pregovara~ i javnite debati za imeto ne samo {to frlaat senka na zalo`bata za kohabitacija, tuku oddavaat vpe~atok deka Makedonija, vsu{nost, i nema strategija za toa kako da ja zacvrsti svojata pregovara~ka pozicija.

Zafatite na ministerkata za nadvore{ni raboti - otpovikuvaweto na ambasadorite koi{to nesoodvetno ja vr{at svojata funkcija, reviziite na raboteweto na ambasadite i najavite za donesuvawe zakon za diplomatija, se potrebni no ne i dovolni za da se oceni deka Makedonija ima konzistentna nadvore{na politika i stabilna relacija pretsedatel - Vlada. Ova dopolnitelno se potvrduva so postapkata za postavuvawe novi ambasadori, no u{te pove}e so postapkata okolu definiraweto na ulogata na Makedonija po pra{aweto na Ira~kata kriza.

Edna od sre}nite okolnosti vo celata situacija e izborot na ministerkata zadol`ena za evropskite integracii. Od izjavite vo mediumite mo`e da se zaklu~i deka stanuva zbor za odli~en poznava~ na sostojbite, za dobar analiti~ar i za realist, koj vo odnos na pra{aweto za pribli`uvawe kon Evropskata unija e podgotven mnogu da raboti i seriozno da ja sfati svojata rabota. Me|utoa, kako {to i pogore se napomenuva, eden ~ovek ne e dovolen za Makedonija da se pribli`i kon Evropskata unija.

Koga se zboruva za pribli`uvawe na Makedonija kon EU, najbitni se kriteriumite na Unijata usvoeni na Evropskiot sovet vo Kopenhagen vo 1997 godina:

- funkcionalna pravna dr`ava i po~ituvawe na demokratijata kako osnoven princip na funkcionirawe na dr`avata;

- funkcionalen ekonomski sistem, koj mo`e da ja izdr`i konkurencijata na evropskiot pazar; i

Me|utoa, se ~ini deka izrazot “aproksimacija na legislativata”, koj politi~arite go upotrebuvaat, a {to na makedonski zna~i “pribli`uvawe na zakonodavstvoto”, ne retko se zema kako kriterium so koj se meri kolku Makedonija e poblisku do Evropskata unija. Ovoj pristap e sosema pogre{en, so ogled deka klu~niot kriterium, vsu{nost, e kolku zakonite vo Makedonija (duri i neusoglasenite) se po~ituvaat, odnosno kolku pravnata dr`ava funkcionira. Sosema se nepotrebni zakoni {to se usoglaseni so evropskite, a koi ne se primenuvaat.

Kako i da e, koga zboruvame za konkretni rezultati na Vladata vo prvite 100 dena, mora da se napomene deka dinamikata na procesite vo Sektorot za evropska integracija izgleda vaka:

- utvrduvawe dinamika za pribli`uvaweto na zakonodavstvoto, planirana za krajot na fevruari 2003;

Ottuka, neodminliv e zaklu~okot deka vo prvite 100 dena Vladata ne napravila nieden konkreten ~ekor za na procesot na integracija so Evropskata unija da mu dade pogolema dinamika. Od svoja strana, ne smeat da se zaboravat nitu sostojbite {to se zateknati vo ministerstvata i sektorite, vklu~uvaj}i ja i nedovolnata ekipiranost so stru~en kadar, {to onevozmo`uva da se zadovoli dinamikata {to be{e vetuvana na izborite. Zatoa e mnogu te{ka zada~ata vo prvite 100 dena da se napravi konkreten progres vo smisla na pribli`uvawe kon EU.

Vo ovaa smisla, u~eweto od iskustvoto na Hrvatska i na Slovenija, zemji so koi se ostvareni intenzivni kontakti, mo`e da pretstavuva pogolem input vo kreiraweto na programata za politikata kon EU, dotolku pove}e {to makedonskite sektori za evropska integracija vo pooddelnite sektori, so isklu~ok na dve-tri ministerstva, ne se mnogu aktivni.

Izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za odbrana vo januari 2003 pretstavuvaat konkreten ~ekor napred vo pribli`uvaweto kon NATO alijansata. Ostvarenite sredbi na dr`avno nivo, zgolemenata komunikacija i razmena na iskustva pridonesuvaat kon zabrzuvawe na postapkata.

Me|utoa, ne mo`e da se izbegne generalnoto mislewe deka ne se prezemeni ~ekori za identifikacija na silite {to gi zabavuvaat integraciskite procesi, a u{te pomalku se prezemeni ~ekori za spre~uvawe na nivnoto dejstvuvawe. Imeno, evidentno e deka nekoi polulegalni strukturi, koi se zanimavaat so {verc, na koi postoeweto na granicite im odi vo prilog i koi finansiski se mnogu mo}ni - go zabavuvaat procesot na integrirawe vo EU i NATO.

Vo rezimeto po odnos na analizata za storenoto vo prvite 100 dena, mo`e da se naglasi deka, iako poso~eniot period e prekratok za donesuvawe merki {to }e predizvikaat poradikalni promeni, sepak Vladata ponudi konkretni pokazateli od koi mo`e da se sogleda stepenot na realizirawe na predizbornite vetuvawa, a so samoto toa i dovolno indikatori za evaluacija na nejzinoto dosega{no rabotewe.

Vladata neminovno treba da sozdade uslovi i mehanizmi za prezemawe aktivnosti vo pravec na departizacija i depolitizacija na organite na dr`avnata uprava, efikasno i celosno sproveduvawe na Ustavot i zakonite na celata teritorija na Republika Makedonija, kako i sproveduvawe na site me|unarodni dogovori {to gi ima ratifikuvano dosega. Potrebno e donesuvawe i izmenuvawe na legislativata, koja }e pridonese kon zajaknuvawe na nezavisnoto sudstvo, celosna implementacija na Ohridskiot ramkoven dogovor, kako i prodol`uvawe na borbata protiv organiziraniot kriminal i spre~uvawe na korupcijata. So toa bi se sozdale porealni mo`nosti za vladeewe na pravoto i pravnata dr`ava vo celina, za {to se zalagaat site politi~ki partii vo nivnite programi i samata Vlada vo celina.

Sekako, normalno e da se o~ekuva deka novata Vlada nema da se zadovoli samo so stabilni ceni, niska inflacija i stabilen devizen kurs na denarot. Za da ja izvle~e dr`avata od stagnacija i za da gi namali siroma{tija i nevrabotenosta, taa }e mora da se aktivira i za:

Vo zaklu~nite sogleduvawa za ona {to Vladata go ispolni vo sferata na socijalnoto `iveewe, mo`eme da naglasime deka iako vremeto od sto dena e kratok period za donesuvawe merki koi{to }e predizvikaat poradikalni promeni vo sferata na socijalnoto `iveewe, sepak Vladata so svoeto rabotewe ponudi konkretni pokazateli za sogleduvawe na stepenot na realizirawe na predizbornite vetuvawa, a so samoto toa i dovolno indikatori za evaluacija na nejzinoto dosega{no rabotewe. Vo toj konekst, poa|aj}i od faktot deka na rabotite ne mo`e da se gleda samo crno i belo, odnosno deka promenata na sostojbite vo socijalnata sfera e krajno komleksen proces, usloven od brojni faktori (ekonomski, politi~ki, etni~ki), sepak }e si dozvolime, vo strogo eksplicitna forma, da dademe sopstveno mislewe za rabotata na Vladata vo prvite sto dena.

- vo sredi{teto na svoeto dejstvuvawe go stavi pra{aweto za namaluvaweto na siroma{tijata i nevrabotenosta kako svoja osnovna zada~a;

- so potpi{uvaweto na Socijalniot dogovor Vladata prifati da vodi politika na socijalno partnerstvo so sindikatite za ostvaruvawe i za{tita na pravata na rabotnicite;

- vo sferata na dano~nata politika Vladata go ukina voeniot danok, so {to gi namali dano~nite optovaruvawa;

- najavi golemi za{tedi na javnata potro{uva~ka, so {to treba da se otvori prostor za pogolemi investicii vo privatniot sektor, a toa pak da rezultira so mo`nost za zgolemeno vrabotuvawe;

- pokrena incijativa za obezbeduvawe soodvetni dano~ni olesnuvawa za rabotodavcite koi vrabotuvaat novi lica;

- pokrena akcija za utvrduvawe i dosledna primena na kriteriumite za ostvaruvawe na pravoto na socijalna pomo{ i regulirawe na statusot na neprijavenite rabotnici koi istovremeno se korisnici na socijalna pomo{.

Ona {to Vladata ne go ispolni vo odnos na svoite vetuvawa pred s# e vo neposredna korelacija so sklu~uvaweto na iznudeniot aran`man so MMF. Imeno, toj pretstavuva direkten pritisok vrz gra|anite na Makedonija so ponizok `ivoten standard, a toa e vo sprotivnost so predizbornite vetuvawa za namaluvawe na siroma{tijata. Ovoj aran`man ima svsoi dopolnitelni negativni refleksii zaradi toa {to istiot definitivno ja isklu~i mo`nosta za donesuvawe poseben zakon za zagubari so koj{to vrabotenite }e mo`ea da odat vo penzija pod povlasteni uslovi. Kone~no, se ~ini deka Vladata ne ispolnuva vo celost i edno od osnovnite predizborni vetuvawa od aspekt na vodewe gri`a za socijalnata sigurnost na gra|anite, so toa {to ne poka`uva dovolno sluh so soodvetni merki i dinamika da gi re{i postojnite {trajkovi vo Republika Makedonija.

Mo`e da se sumira deka vo sferata na bezbednosta, kako edno od prioritetnite pra{awa od programata na Vladata i jasnite opredelbi na GPMS, merkite i aktivnostite ne soodvetstvuvaat na potrebite. Vladata i organite na zemjata se pred mnogu isku{enija, no i neminovni aktivnosti. Pretstojat akcii za sreduvawe, proces za gradewe me|uetni~ka doverba kako po~ituvawe na javno dadeniot zbor, na potpi{anite dogovori, principite i vrednostite na me|unarodnoto pravo, kako {to se veli vo programata na Vladata.

Ispituvawata na misleweto {to go imaat gra|anite za Vladata, koe e napraveno od strana na Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa od Skopje, poka`uvaat deka Vladata na Branko Crvenkovski u`iva doverba kaj 72% od vkupno anketiranite ispitanici. Ova poka`uva deka, i pokraj site problemi {to gi imaat gra|anite, tie zasega veruvaat vo ovaa Vlada.

Vo golem del od svoite aktivnosti, Vladata uspea da se nametne kako avtoritativna i odgovorna, kako na dr`avno taka i na lokalno nivo. Ova e osobeno vidlivo vo sektorite kako {to se: borbata protiv organiziraniot kriminal, korupcijata, prostitucijata i javnite ku}i, trgovijata so droga.

Ostanuva vo naredniot period mnogu pove}e vnimanie da se posveti na decentralizacijata na vlasta i jakneweto na lokalnata samouprava, osobeno so vrabotuvawe na kadri vo javnata administracija za koi partiskata pripadnost nema da bide osnoven preduslov.

Naredniot period }e bide mnogu zna~aen i za sektorite koi{to so Zakonot za lokalna samouprava treba postepeno da preminat vo racete na op{tinite: obrazovanieto, zdravstvoto, kulturata, privatizacija na delovi od predu~ili{nite ustanovi itn.

Ovaa analiza na krajot povtorno n# vra}a kon ona od {to i se zapo~na, a toa e kompletnoto otsustvo na kriti~ka i konstruktivna analiza, otsustvo na strategija i nepo~ituvawe na dosega napravenoto od strana na prethodnicite. Bez ogled kolku toa da e malku, se javuva otsustvo na kontinuitet. Se razbira, bez seriozni zalo`bi za funkcionalna pravna dr`ava, vo koja zakonot, makar i neusoglasen, se po~ituva od site i na celata teritorija, usoglasuvaweto na zakonodavstvoto e samo formalna operacija, koja e no i ne mora da bide zna~ajna kako kriterium za pribli`uvawe kon Evropskata unija.

Vo taa nasoka i ovoj monitoring povolno ja ocenuva izjavata na premierot Crvenkovski vo ekspozeto vo Sobranieto na Republika Makedonija, za toa deka bitkata za integracija na Makedonija so EU i NATO se dobiva vo Makedonija a ne vo Brisel, kako i deka sekoja druga opcija za Makedonija pretstavuva istoriski “}or-sokak”. No, nekako te{ko, barem vo prvite sto dena, mo`e da se zabele`at konkretni ~ekori vo taa nasoka. Da se nadevame deka vo ostanatiot period od svoeto dejstvuvawe ovaa tendencija nema da prodol`i.

tel. ++ 389/2/44-44-88 l. 188; faks: ++ 389/2/44-44-99; e-mail: nzdrav@soros.org.mk

O Britanska vlada preku Ministerstvoto za nadvore{ni raboti od Fondot za spre~uvawe konflikti

[1] Proektot “Gra|anska platforma za mir i stabilnost” e sproveduvan od Fondacijata institut otvoreno op{testvo – Makedonija vo sorabotka so Centrite za poddr{ka na NVO vo Veles, Prilep, [tip i Ki~evo i so lokalni NVO od Skopje, Tetovo, Kumanovo, Bitola, Struga i Strumica. Proektot e kofinansiran od Fondacijata institut otvoreno op{testvo – Makedonija i Britanskata vlada preku Ministerstvoto za nadvore{ni raboti od Fondot za spre~uvawe konflikti.